Duh resnice vas bo vodil v vso resnico
Kadar pa pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. 1Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč bo govoril, kar bo slišal, in vam bo oznanjal prihodnje reči. On bo poveličal mene, ker bo jemal iz mojega in oznanjal vam. Vse, kar ima Oče, je moje; 15 zato sem rekel, da bo jemal iz mojega in oznanjal vam.
Jn 15,26-27;16,12-15
SVETI DUH NAS OPOGUMLJA
V življenju so pomembni prebliski ali globoka spoznanja, ki dajo življenju smer in človeka prepričajo, da ima pred seboj novo prihodnost, zato se ne sme vdati malodušnosti. V prvi Cerkvi je bil tak trenutek prihod Svetega Duha ali prve binkošti. Apostoli se po šoku velikega petka še niso pobrali, Jezusovo vstajenje je večino zmedlo, zato so potrebovali razsvetljenje in nov zagon, da so bili sposobni iti v svet z oznanjevanjem novega nauka. Ali je bila tudi za nas birma tak trenutek razsvetljenja? Če smo še vedno boječi in nas Jezusov nauk še vedno ni preobrazil, je binkoštni praznik priložnost, da se prepustimo Jezusu, mu zaupamo in mu dovolimo, da nas spremeni. »Duh resnice vas bo uvedel v vso resnico!« je bilo Jezusovo zagotovilo učencem. Ko se odpremo Svetemu Duhu, se prepustimo Bogu in začnemo svet dojemati z Božjimi očmi. Naša dejanja mora voditi ljubezen in ne iskanje sebične koristi. Kdor resnično ljubi, je privlačen, ljudje mu zaupajo in ga poslušajo.
Za binkošti sta značilni dve podobi: ognjeni jeziki, ki se prikažejo nad glavami apostolov, in ogenj, o katerem molimo: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.« Sveti Duh omogoča, da zaznavamo Božjo voljo kot dobro za človeka. S tem našemu srcu omogoči, da spet lahko doživlja, kako je ogenj Božje ljubezni, ki nas doseže v Jezusu, resničen in pomemben za naše življenje. V moči Svetega Duha lahko spoznamo Jezusovo skrivnost, ki z vso močjo kaže Božjo ljubezen do človeka. Če naše srce to zaznava, ne bomo mogli živeti drugače kakor v moči te ljubezni. Drugim ne bomo mogli kazati česa drugega, kakor Božjo ljubezen. Odgovorni smo za pričevanje. A tega pričevanja ne doživljamo več kot dolžnost ali breme, ampak kot obilje, ki se razliva samo od sebe. Sveti Duh naša srca napolnjuje z Jezusovim življenjem, vse dokler ne zasije vsa njegova resnica, vse dokler popolnoma ne osvoji vseh.
Vsak je povabljen, da prispeva svoj delež k skupnemu svetu. To je Božja volja. Bog je namreč Oče vseh. Ko se na binkoštni praznik nad apostoli pojavijo ognjeni plameni, je s tem jasno oznanjeno: od tega trenutka naprej lahko vsi vidijo, da je Božje delo v tem, da ljudi povezuje. Božje delovanje je izraz njegove ljubezni do ljudi, ki je v Jezusu postala vidna in dosegljiva. Ta čudež na binkošti postane telesen in vsak sliši razglašati Božje delovanje v svojem maternem jeziku. To pomeni, da je vsak jezik in vsak človek v svoji različnosti poklican oznanjati in razglašati eno in isto stvar: Bog nas neskončno ljubi. Isti čudež stori Božji Duh v naših srcih, ko jih prepriča, da se odločijo za ljubezen in odprejo svojo različnost za sožitje. Na tak način naša srca doživljajo in razglašajo Božjo ljubezen, ki napolnjuje vsako človeško srce.
Naše osebno življenje je zaznamovano z notranjim bojem med težnjami, ki prihajajo iz telesa, in tistimi, ki prihajajo iz Duha. Ne moremo slediti obojih; nenehno moramo izbirati, katere bomo sledili; in pravilno lahko izberemo samo s pomočjo Kristusovega Duha. Sv. Pavel našteva dela mesa: to so grehi egoizma in nasilja, kot so sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, razprtije, to so misli in dejanja, ki ne pomenijo zares človeškega in krščanskega življenja v ljubezni. Gre za smer, ki vodi v izgubo lastnega življenja. Sveti Duh pa nas vodi k Bogu, da bi že na tej zemlji lahko živeli zametek Božjega življenja, ki je v nas. Kot pravi sv. Pavel: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22). Prizadevajmo si, da bi se odprli delovanju Božje milosti in živeli sadove Duha v vsakdanjem življenju.