O ločitvi
Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govoril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objel jih je, položil nanje roke in jih blagoslavljal. Mr 10,2-16
KAR JE BOG ZDRUŽIL, NAJ ČLOVEK NE LOČI
Božja beseda te nedelje nam v ospredje postavlja družino v vsej prvobitnosti. Kako različni so pogledi sodobnega sveta na to temeljno skupnost, vidimo iz raznih mnenj in trenj, ki jih je povzročil nov družinski zakonik. Želimo biti sodobna družba, vendar če ne bomo imeli močnega temelja v družini, nam grozi propad. Ni nam dobro, če živimo sami. To velja za večino ljudi. Bog nas je ustvaril kot socialna bitja, zato potrebujemo ob sebi druge ljudi. Sicer pa s kom naj delimo ljubezen, če smo sami. Nekoga vendar moraš imeti rad, sicer je življenje popoln nesmisel. Adam se je zato počutil notranje praznega in je hrepenel po osebi, ki bi bila njemu slična. Zveza moža in žene je zato osnovna skupnost, v kateri lahko normalno zadovoljujemo potrebo po tem, da smo ljubljeni in da tudi sami ljubimo. Jezus je naredil to osnovno skupnost za zakrament. Mnogi danes raje poveličujejo nekaj, kar je neobičajno, sprevrženo in modna muha. Jezusov jasno poudarja, da je Bog človeka ustvaril kot moža in ženo in da naj tega, kar je Bog združil, človek ne loči.
V 1. Mojzesovi knjigi (2,18-24), v poročilu o stvarjenju, beremo, da človek med vsemi ustvarjenimi bitji ni našel ustreznega, s katerim bi lahko delil svoje življenje. Zato je Bog iz njegovega mesa in kosti ustvaril ženo, ki bo lahko z njim delila radost, veselje, pa tudi manj lepe trenutke. Ustvaril ju je, da bosta drug drugega osrečevala in skupaj s pomočjo Boga gradila in izpopolnjevala naš svet. Zaradi žene bo mož zapustil očeta in mater in bosta eno telo. Nastala je temeljna skupnost, znotraj katere je ljubezen temeljna vrednota. Toda satan je zasejal v človeka seme napuha, upora, razdeljenosti, ki prinaša v družino razdor, ki ga človek brez Božje milosti ne more premagati.
V evangeliju po Marku (10,2-16) farizeji skušajo Jezusa z vprašanjem: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Mojzes je namreč dopuščal ločitev iz določenih razlogov. Jezus pa je zelo jasen. Pravi, da je zaradi človekove trdosrčnosti Mojzes to dovolil. Vendar poudarja, da je Bog ustvaril človeka kot moža in ženo, da bosta eno telo, ne več dva. Zato se človek odloči za zakonsko skupnost. Vidimo, kako močno Bog povezuje moža in ženo, in zato razumemo Jezusove besede: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Kako daljnosežne so te Jezusove besede, pa še bolj občutimo ob ločitvi zakoncev. Ločitev lahko izredno rani enega od zakoncev, gotovo pa močno prizadene otroke. »Preden se zakonci ločijo, bi jim dejala, naj pomislijo na trpljenje otrok. Če bi ga poznali, se ne bi ločili,« je svojo izkušnjo izrazila žena, ki ji je razpadel zakon. Najbrž ni samo naključje, da Jezusovim besedam o trajnosti zakonske zveze sledi odlomek, ki opisuje Jezusovo sprejemanje otrok. Jezus na grajanje učencev odgovori z ljubeznivostjo do otrok in pokaže, kako so otroci potrebni sprejemanja in ljubezni, ki jim ga lahko daje ljubeč zakon ter razumevajoča družina. Moderna doba je najprej razbila zakon, sedaj pa so ji postali odveč že otroci, saj danes številni ljudje menijo, da so »odvečno breme«. Zakon in družina sta gotovo izjemno pomembna in kdor želi človeštvu slabo, ju bo razbijal in uničeval. Kristus pa, ki ljubi človeka, nas vabi, naj varujemo zakon in družino.