Kdor zares ljubi, da življenje za svoje prijatelje

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvôlil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljúbite med seboj!«

Jn 15,9-17

LJUBIMO BOGA IN LJUDI

    Današnji evangelij nam želi povedati, da je ljubezen najpomembnejša v našem življenju. Jezus je pri zadnji večerji, ko se je poslavljal od svojih učencev, dejal: »Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam.« Prijateljstvo je vedno zaveza, zaupanje in pripadnost. Pravi prijatelj ne moreš biti od danes do jutri, ne sprejemaš drugega le v lepih trenutkih, ampak mu stojiš ob strani, ko je hudo, ko je v krizi, ko dvomi vase, ko izgublja tla pod nogami. Jezus hoče biti tak prijatelj, zato od nas pričakuje, da mu zaupamo, da se zanesemo nanj, da ga sprejmemo kot vsakodnevnega spremljevalca. In naš odgovor? Prijateljstva ne smemo zlorabiti, ampak ga moramo krepiti s svojo zvestobo.

   »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil.« Jezus ves in v celoti računa na Očeta. Kakor da bi nam rekel: vse veselje, ki ga ima Oče do mene, imam jaz do vas. V meni ste tudi vi poklicani, da vstopite v to veselje in uživate njegove sadove. Očetovo veselje do Jezusa in nas traja vso večnost in skozi vso zgodovino. Jezus nam tudi pove, pod kakšnimi pogoji bomo lahko uživali sadove tega veselja: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« Očetove zapovedi so odrešenje za vsakega človeka. Omogočajo nam sodelovanje pri njegovem veselju. Omogočajo nam sožitje v ljubezni. In prav to je smisel vse človeške zgodovine. Kdor te razsežnosti ne dojame, zanj bo življenje nesmiselno ali pretrdo. Besede »ostanite v moji ljubezni« pomenijo bližino, zaupnost in domačnost z Bogom. Pogoj za izpolnjevanje zapovedi je Božja ljubezen, ki je vir življenja in hkrati tudi odločitev, da bomo iz tega vira živeli. V tem je vir našega veselja in dostojanstva. Bog ni tisti, ki bi napolnjeval samo mojo potrebo po ljubezni in me nasičeval. Takšna sebična ljubezen nima nič skupnega z Božjo ljubeznijo, ki prihaja do nas po Jezusu. Ljubezen je takšna, da zajame vse ali pa se izgubi. Ljubezni ni mogoče omejiti le na nekoga, drugim pa jo zanikati. Takšna ljubezen ne bi bila več Jezusova ljubezen. Resničnost Jezusove ljubezni je konkretna in jo lahko preverimo z naslednjimi besedami: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.« Ljubezen do vseh pomeni, da vse zajamemo v vzajemno ljubezen. Ne prezrimo, da Jezus ne govori o zapovedih, ampak o eni sami zapovedi. To pomeni, da ta zapoved vse druge zapovedi povzame in hkrati pokaže edini cilj vseh zapovedi. Vzajemna ljubezen je neposredno odvisna od izkustva Gospodove odrešujoče ljubezni.   
    Ljubezen do Boga in do bližnjega sta neločljivi. Je samo ena zapoved. Obe pa živita iz Božje ljubezni, ki nam jo podarja Bog; saj nas je prvi vzljubil. To ni več od zunaj dana »zapoved«, ki nam predpisuje nekaj nemogočega, ampak od znotraj podarjena izkušnja ljubezni, ki se po svojem bistvu mora dalje razdajati drugim. Ljubezen je »Božja«, ker prihaja od Boga in nas združuje z Bogom. V tem združitvenem procesu nas preoblikuje v Mi, kar presega naše ločitve in nam omogoča, da postanemo eno. Končno bo »Bog vse v vsem«. Naj nam Gospod pomaga, da se bomo mogli odpreti njegovi ljubezni in jo živeti v vsakdanjem življenju.