16. NEDELJA MED LETOM - SVETA MAGDALENA

Jezus se prikaže Mariji Magdaleni

Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.

Jn 20,11-18

MARIJA MAGDALENA GLASNICA VSTAJENJA

Vsi štirje evangelisti imenujejo Marijo Magdaleno kot tisto Jezusovo učenko, ki je prva zvedela za vstajenjsko sporočilo in ga posredovala naprej apostolom in drugim učencem. Apostoli vstajenjsko sporočilo najprej sprejmejo kot blebetanje in ženam ne verjamejo. Razočaranje in obup sta bila pregloboka. Pozneje se sami prepričajo, da je Jezus res vstal. Marijo Magdaleno pa nam evangelisti predstavijo kot ženo, ki je na svojem telesu izkusila, kaj pomeni »biti ozdravljen« in je na temelju te izkušnje ljubila Jezusa in mu sledila. Dala je zanj vse svoje moči in vse svoje premoženje, mu ostala zvesta tudi v njegovi smrti in postala prva velikonočna poslanka.
V vstajenjskem poročilu evangelista Janeza pa je opisan dogodek, ki daje vsemu poseben pomen. Kaj je tu tisto, kar lahko tako nagovarja? Janez poroča najprej o neizmerni žalosti. Marija Magdalena je jokala za Jezusom. Štiri krat Janez navaja jokanje. Tako navadno joče človek ob izgubi ljubljenega človeka. Vsakemu od nas je to znano. Marija je jokala, ker je izgubila »središče svojega življenja«. Videla je Jezusa umirati, sama v sebi pa ga ni mogla pustiti umreti. Oklepala se je preteklega življenja in zato iskala ob grobu Jezusovo bližino. Še je bila tema, tudi v njej. Marija se je prepustila brezupni žalosti, vsej bolečini. Jasno je, da se je med Marijo Magdaleno in Jezusom spletel poseben človeški odnos. Ona je o njem rekla: »Mojega Gospoda so vzeli.« Polna nemira je vprašala njega, ki ga je videla, kje je Jezusovo truplo. Obračala se je sem in tja in ni mogla prav razumeti položaja. Ko je Jezus zaklical njeno ime »Marija« in ga je ona zaslišala, se je ponovno obrnila in takrat je že razumela. Njen odgovor »Rabuni« (kar pomeni Učenik) je spremenil žalost v veselje in srečo. Po Jezusovi besedi »ne oklepaj se me« je razumela, da mora tudi notranje vzpostaviti nov odnos do Gospoda. Spremenjenje zemeljskega Jezusa v vstajenjskega je hkrati spremenjenje Marijinega odnosa do Jezusa. Jezus je postal zanjo notranji, dušni sopotnik in s tem stvarjenjska moč, ki spreminja svet. To se je pokazalo tudi v tem, da je uresničila naročilo notranjega sopotnika in ga je oznanila drugim učencem. Potem ko je preživela svojo žalost in mrtvega izkusila kot Božje živega, je lahko začela na novo in lahko tudi druge pritegnila v nov začetek, v vstajenje! Marija Magdalena je zares ljubeča žena, ki ne odloži Jezusovega trupla v grob, temveč da svoji žalosti prostor in preko tega postane odprta za nov začetek v svojem življenju. Ona bila tista, ki je šla in naznanila učencem veselo novico: »Videla sem Gospoda!« Marijo Magdaleno, ki jo je Gospod rešil sužnosti zla, ki je šla za njim, mu stregla in mu služila, ki mu je ostala zvesta tudi po smrti na križu, nam evangelist prikaže kot ženo, ki jo je od smrti vstali Gospod poklical, da sporočilo o njegovem vstajenju naznani učencem.
Sveta Magdalena naj nam bo zgled ljubezni do Jezusa ter zaupanja v Boga in njegovo previdnost. Tudi ko je v nas vse temno, ko se zdi, da ni izhoda, je z nami Gospod. Če ga iščemo z vsem srcem, kot ga je iskala Magdalena, če iščemo »svojega Gospoda«, se nam bo razodel in nas notranje spremenil. Nikoli ni tako temno v našem življenju, da Gospod ne bi mogel pomagati. Samo če se odpremo Božji milosti in sprejmemo Jezusa v svoje življenje ter ga prinašamo bratom in sestram, bo postal naš notranji sopotnik in bo z nami v vsakem trenutku našega življenja