Satan skuša Jezusa

   Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!«

Mr 1,12-15

POVABILO K SPREOBRNJENJU

    Na 1. postno nedeljo nam Janez Krstnik kliče: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo!« To obdobje cerkvenega leta je vedno lepa priložnost za razmislek o tem, kaj mi življenje pomeni in kako bom iztržil največ. Zato ni pravega posta brez natančne preverbe življenja, brez analize prehojene poti in brez načrta, kako bo moje življenje drugačno, če posnemam Jezusov zgled. On je šel do konca, vse do zavestne smrti na križu za neodrešeno človeštvo. Tako nas postni čas vabi, da je sedaj pravi trenutek, najlepša priložnost, ugoden čas, da damo svojemu življenju novo smer, da se usmerimo proti Bogu, da vzljubimo krepost in zavržemo vse, kar je grešno. Na tej poti nismo sami: Bog je z nami!

    Potem ko je prejel od Janeza krst, je Jezusa vodil v samotno puščavo Sveti Duh, ki je prišel nadenj, ga posvetil ter razodel kot Božjega Sina. V puščavi, kraju preizkušnje, kakor kaže izkušnja Izraelskega ljudstva, se z živo dramatičnostjo pojavi resničnost Kristusove izpraznitve. On, ki nima greha in ne more grešiti, se je podvrgel preizkušnji, da bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi. Pustil je, da ga je skušal sovražnik Satan, ki se od vsega začetka upira Božjemu načrtu zveličati ljudi. Raven skušnjav, o katerih govorijo evangeliji, je globlja, zadeva skušnjavo vere, osnovno odločitev za Boga ali proti njemu. Skušnjava odstraniti Boga ter spraviti v red sami sebe in svet, računajoč le na lastne moči, je od nekdaj navzoča v človeku.
    V hoji za svojim Učiteljem in Gospodom kristjani skupaj z Njim duhovno stopamo v štiridesetdnevno puščavo, da bi se bojevali proti duhu zla. Podoba puščave je zelo zgovorna prispodoba človeške pogojenosti. Jezus je premagal vse skušnjave, vzpostavil novo harmonijo med zemljo, ki jo tu predstavljajo zveri, in nebom, predstavljeno v podobi angelov. Adam in Eva sta pred padcem, preden sta hotela »postati kakor Bog«, živela v raju, v popolni harmoniji med zemljo in nebom. Z Jezusom je ta čas harmonije zopet tu. Krst so naša vstopna vrata, hoja za Kristusom, vsak s svojim križem na rami, je naša pot v svet sprave med zemljo in nebom, svetloba tretjega dne, dne zmage in vstajenja, je sonce, ki že razsvetljuje novo nebo in novo zemljo. 

    V kratki pripovedi o drznem in temnem skušanju Gospoda se skoraj mimogrede nasproti pojavijo angeli, svetle in skrivnostne podobe. Angeli torej strežejo Jezusu, ki je prav gotovo višji od njih. To njegovo dostojanstvo je tu v evangeliju oznanjeno jasno, čeprav zelo nevsiljivo. Saj tudi v tem stanju izrednega uboštva in ponižnosti, ko je skušan od Satana, ostane Božji Sin, Mesija in Gospod.

     Postni čas je ugoden čas za obnovitev ter utrditev našega odnosa z Bogom po vsakodnevni molitvi, spokornih delih ter dejanjih bratske ljubezni. Pri tem naj nam pomaga Gospod s svojo milostjo.