Prva dva učenca govorita z Jezusom

   Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar pomeni Peter).

Jn 1,35-42

GOSPOD, KJE STANUJEŠ?

    Dva Janezova učenca sta šla za Jezusom. Jezus se je obrnil in ju vprašal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi, kje stanuješ?« V teh dveh stavkih je ves proces odkrivanja Boga in hoje za njim. Najprej je treba čutiti svojo neodrešenost, potem je treba zahrepeneti po Bogu in se nato podati na pot iskanja. Čim več imamo, toliko bolj čutimo, da zemeljske dobrine ne morejo potešiti hrepenenja naše duše. Zato iščimo Boga in ga odkrivajmo v Svetem pismu in v kristjanih, ki pričujejo s svojo vero, da je on res vedno med nami.. Jezus pa tudi danes vabi mlade, da bi mu sledili in kot apostoli sprejeli pomembno vlogo oznanjevanja vesele novice, da nas ima Bog rad. Vsi smo poklicani, da s svojim življenjem pokažemo, da je Bog naš stvarnik in vodnik.

    Jezus je svoja bodoča učenca videl v srce. Videl je, da si želita uresničevati Božjo voljo. Skupaj z njima si tudi mi lahko želimo, da bi iskali in našli Božjo voljo; prosimo, da bi prebivali v njem, ki je dober, in ga živeli v odnosu do drugih. Prosimo, da bi živeli znotraj Dobrega in da nam ga nobeno zlo ne bi ukradlo. Janez se svojega mladostnega hrepenenja spominja po dolgem življenju v hoji za Jezusom, v katerem je spoznal vso globočino in visočino Božje ljubezni. Bil je deležen njegovih skrivnosti. Pritegnilo ga je Jezusovo hotenje in ni se mu več upiral. To, kar se je zgodilo Janezu in Andreju in vsem drugim apostolom, se lahko zgodi vsakemu izmed nas, tudi nam. Veselje, ki ga izraža vzklik »Našla sva Mesija!«, nam omogoča tudi začetek poslanstva. Veselja ni mogoče držati zase in ga uživati sam. Veselje postane znamenje Božje obljube, ki se uresničuje.
    Tudi naša želja, da bi sledili Gospodu, spolnjevali njegove zapovedi in uresničevali Božjo voljo, izvira iz globokega in srčnega vprašanja: »Kje stanuješ?« Tudi mi hrepenimo po zaupljivem sožitju z Bogom. Hrepenimo, da bi ugledali njega, ki ga ljubi naše srce, in našli prostor, v katerem lahko vsi v miru prebivamo med seboj. Včasih nas premaga strah, ker nam sijaj in slava Gospodovega razodetja ostajata skrita. Jezus pa je prišel prav zato, da bi nam omogočil stopiti v Božje razodetje ljubezni. Vsem in vsakomur, brez izjeme. Zakaj se njegovemu osebnemu povabilu ne bi odzvali tudi mi?