Izravnajmo steze za Gospoda

   Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina; kakor je zapisano pri preroku Izaíju: »Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot. Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!«

   Tako je nastópil Janez Krstnik v puščavi in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.« 

Mr 1,1-8

OČISTIMO SVOJA SRCA ZA GOSPODA

    Že en teden živimo advent, ki je čas, da se odpremo Božji prihodnosti, čas priprave na božič, ko je On, Gospod, kar je popolna novost, prišel prebivat med padlo človeštvo, da bi nas od znotraj prenovil. V bogoslužju adventnega časa odmeva sporočilo, ki nas polno upanja vabi, da povzdignemo pogled k zadnjemu obzorju, hkrati pa v sedanjosti prepoznavamo znamenja Boga z nami. Gospod želi govoriti na srce svojemu ljudstvu ter po njem celotnemu človeštvu, da bi naznanil zveličanje. Današnji odlomek iz Markovega evangelija je osredotočen na Janeza Krstnika. Opisuje namreč osebnost in poslanstvo Kristusovega predhodnika. Janezovo poslanstvo pa je bilo, da je pozival k spreobrnjenju. Njegov krst je namreč vezan na goreče povabilo k novemu načinu razmišljanja ter delovanja; hkrati je naznanilo Božje sodbe in skorajšnjega prihoda Mesije, kot tistega, ki je »močnejši od mene« in »vas bo krstil v Svetem Duhu«. Janezov poziv je torej globlji in gre onkraj preprostega poziva po zmernem načinu življenja. Kliče namreč k notranji spremembi, ki se začne s priznanjem in izpovedjo lastnega greha. Medtem ko se pripravljamo na božič, je pomembno, da vstopimo vase in resnično preverimo svoje življenje. Pustimo tudi, da nas osvetli svetloba, ki prihaja iz Betlehema,  saj je luč Njega, ki je »Največji«, a je postal najmanjši, ki je »Najmočnejši«, a je postal najslabotnejši.

    »Glas vpijočega v puščavi: »Pripravite njegovo pot, zravnajte njegove steze!« Tako je Janez Krstnik vabil ljudi k spreobrnjenju v času prvega Jezusovega prihoda. Isto vabilo je adventno sporočilo tudi danes. Vsi potrebujemo odrešenika in vsakdo se mora najprej zavedati svoje krhkosti, svoje nagnjenosti k slabemu, da začuti potrebo po odrešeniku. Danes sicer ne govorimo več o grehu, ker se o njem ne sme govoriti, zato pa moramo govoriti o splošni pokvarjenosti in korupciji na vseh področjih, kar je veliko hujše. Zato molimo drug za drugega in prosimo Boga, da nam nakloni milost spreobrnjenja.

    Materinski priprošnji Marije, Device pričakovanja, zaupajmo srečanje z Gospodom, ki prihaja, medtem ko hodimo po svoji adventi poti, da bi pripravili svoje srce ter svoje življenje za prihod Emanuela, Boga z nami.