Jezus obljubi Petru ključe kraljestva

   Ko je tisti čas Jezus prišel v pokrajino Cezarêje Filípove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremíja ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Tedaj je učencem naróčil, naj nikomur ne povedo, da je on Kristus.

Mt 16,13-20

KDO JE ZAME JEZUS KRISTUS

    V današnjem evangeliju Jezus vpraša svoje učence: »Kaj pa vi pravite. Kdo sem?« Kaj bi mi odgovorili, če bito vprašanje zastavil nam osebno? Verjetno zelo različno, kakor pač kdo čuti. Zagotovo bi bili najprej v nekakšni zagati, saj si povprečen kristjan redko ali nikoli ne zastavi tega vprašanja. Za mnoge je krščanstvo le nekaj zunanjega, kot »zakmašna« obleka, ki si jo nadenejo za določeno priložnost. Ko je dogodek mimo, se spet preoblečejo v vsakdanja oblačila. Kaj to pomeni? Da naše vsakdanje življenje poteka po drugih tirnicah, kjer niti deset Božjih zapovedi ne velja. Zato smo takšni kot smo: brez prave usmeritve, brez jasnih ciljev, brez želje, da bi bili močne osebnosti. Takšni nismo sposobni niti kvalitetnega življenja, še manj pa za delo za Božje kraljestvo. Tako smo zaradi svojega neprimernega življenja slab zgled ali celo ovira za tiste, ki nas opazujejo. Pogosto se sliši očitek: »Saj niste nič boljši kot mi, ki ne hodimo v cerkev.« Resda ta očitek ni vedno upravičen, a je dobro, da zato pregledamo svoje življenje in popravimo to, kar ne delamo prav. Skrajni čas je, da pospravimo svojo notranjost in naredimo prostor za Boga, našega Stvarnika in Vodnika.

    Prerok Izaija (22,19-23) je takole sporočil Gospodov sklep upravniku dvora v Sobnu: »Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta!« To sporočilo je namenjeno vsem, ki so pozabili, da jih je Bog poklical v življenje z določenim poslanstvom, ki ga je treba izpolniti. Pomembno je, da najdemo odgovor na vprašanje: »Sem vogelni kamen, ali kamen spotike?« Če računam le na svojo moč, potem težko računam tudi na pravi uspeh. Če pa računam na pomoč Boga, ki mi je dal poslanstvo, bom to poslanstvo lahko dobro opravil. Poslanstvo je trdno le takrat, ko se damo voditi Bogu in vse naše delovanje temelji na zaupanju v Božjo previdnost. Potrebno je, da priznam pred Bogom svojo majhnost in nemoč in dopustim, da on deluje preko mene, da sem dobro orodje v njegovih rokah.

    Apostol Pavel se namreč v pismu Rimljanom (11,33-36) takole sprašuje: »Kdo je spoznal Gospodov um?« V Gospodu je vir modrosti in spoznanja. Njegova veličina presega vse, njegova dobrota je neizmerna. Na žalost je človekova prevzetnost zelo velika in težko prizna, da nič ne ve, kot bi rekel grški filozof Sokrat. Ponižnost ni slabost, ampak krepost, ko veš, koliko si vreden in se pustiš vedno poučiti. Zato naj bo Bog naš svetovalec. Z njim bo naša pot trdna, naši koraki zanesljivi, naša ljubezen dejavna.

    V evangeliju nas kar malo preseneti Petrov hiter in jasen odgovor na Jezusovo vprašanje kdo je zanj Jezus Kristus. Peter je namreč bil velikokrat negotov, omahljiv in tako podoben nam. »Ti si Kristus, Sin živega Boga,« se je glasil prepričljiv Petrov odgovor. Peter je bil odprt za Božjo milost, zato je ta odgovor sad te odprtosti. To mu pove tudi Jezus, ki mu da vedeti, da ta odgovor pač ni »zrasel na njegovem zeljniku« ampak mu je bil dan od zgoraj. Tudi mi moramo poiskati svoj odgovor na Jezusovo vprašanje in ugotoviti, kaj nam pomeni Jezus v našem življenju. Tako bomo tudi svojemu življenju dali pravo vrednost. Naj bo naš odgovor resničen in globok: Ti si Kristus, moj Odrešenik in Zveličar. Koliko je ovir v nas in zunaj nas, ki onemogočijo tak resnično globok odgovor. Mesenost in posvetnost nas ovirata. Je to razlog za malodušje? Nikakor! Tukaj je potrebna krščanska ponižnost. Vse prihaja od zgoraj. Smo nenehni iskalci upanja. Bog nam daje vero in moč, da zmoremo dati tudi mi tak odgovor. Kristus svojih ne zapušča. Ni mogoče živeti brez načrta, od danes do jutri, ker je takšno življenje hoja brez kompasa. Zato je  spodbuda starih grških filozofov aktualna še danes: »Spoznaj samega sebe!« Kristjani pa dodamo: »Prepusti se Kristusu, ki je tvoj odrešenik!« Francoski mislec Blaise Pascal si je zastavil vprašanje o Jezusu takole: »Če je evangelij resničen, če je Jezus Kristus Bog, kje je potem kakšna težava?« O tej Pascalovi misli je prav, da razmislimo tudi mi. Morda je marsikdo prepričan, da je Jezus resnični Bog. Manj pa je takih, ki so prepričani, da je resnično navzoč v sv. evharistiji. Morda je to vprašanje, ki bi ga Jezus postavil današnjemu kristjanu. Naj bo naš odgovor jasen: »Verujem, da si povsod navzoč, posebej pa še v sv. evharistiji, ki si nam jo podaril in si po njej vedno navzoč med nami.« Bog nam daj milost žive in trdne vere!