Jezu nam vliva pogum

    Ne bojte se jih torej! Nič ni namreč prikritega, kar bi se ne razodelo, in skritega, kar bi se ne zvedelo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanjajte na strehah! Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogubiti. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In ne eden izmed njih ne pade na tla brez (volje) vašega Očeta. Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi. Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.

Mt 10,26-33

NE BOJTE SE LJUDI!

    Strah pred prihodnostjo je zelo velik, največkrat povezan z velikim nezaupanjem. Mnogi so se zanašali na lepe besede znancev, prijateljev, sorodnikov; morda so bili preveč naivni v svojem zaupanju in so bili na koncu zelo razočarani. Ljudje smo le ljudje, zato je treba biti zelo previden. Krščanska drža je ljubezen, ne pa strah.  Evangelist Matej je zapisal: »Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti.« Njegov nasvet je zelo praktičen in odgovor na stanje zavesti človeka v tretjem tisočletju. Ni vsak nauk, ki ga reklamirajo, odrešilen! Držati se je treba tistega, kar je že številne generacije v preteklosti odreševalo in jim vlivalo novo upanje. Držati se je treba Kristusa. Samo on je pravi odrešenik. On nas more odrešiti vseh naših napak, ki se tolikokrat pojavljajo v naših življenjih. Ljubosumje in zavist sta dve glavni napaki sodobne družbe. Tej se hitro pridruži še tretja, maščevalnost. Ljudje ne prenesejo, da kdo izstopa kot boljši, sposobnejši, drznejši, ampak hočejo uravnilovko. Ali nas je Bog ustvaril vse po istem kalupu? Ne. Vsakdo je enkraten, neponovljiv in zato poklican, da opravi nalogo, ki mu je zaupana.

    V odlomku iz preroka Jeremija (20,10–13) se srečamo z zelo preizkušanim Božjim glasnikom prerokom Jeremijem, ki se je s svojim nastopanjem zoper kraljeve politične odločitve zameril kralju. Jeremija opisuje stopnjevanje psihološkega pritiska nanj. S šepetanjem so ustvarili ozračje suma. Nadaljevali so z iskanjem dokazov za obtožnico. Moral je skrajno paziti na besede. Z nasprotniki so potegnili celo njegovi dosedanji najboljši znanci. Nastalo je zanj stanje groze v celem njegovem okolju. Čeprav se je Jeremija znašel sredi groze, je hkrati v duši doživljal Božji mir in varnost. Sovražniki ne morejo škodovati njegovi duši; tudi ko ga vržejo v blato na dnu vodnjaka. Jeremija je zadovoljen s tem, da je vse zaupal Bogu. Naj se zgodi po njegovi volji. Sam pa mora ostati zvest svoji preroški nalogi. Bog ustavi zlo ravnanje njegovih sovražnikov. 

    »Kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt, tako je smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili!« je zapisal apostol Pavel v pismu Rimljanom (5,12-15). Takšna je resničnost, ki pa je dopolnjena z Jezusovim vstajenjem. Po milosti enega smo sedaj vsi odrešeni in poklicani k večnemu življenju.  

    Krščanska drža je ljubezen, ne pa strah. Zato ni čudno, da nas v evangeliju po Mateju (10,26–33) Jezus kar trikrat roti: »Ne bojte se!« Vendar pa enkrat opozori tudi na to, česa se je treba bati. Bati se je treba vsega tistega, kar nas lahko privede v pogubljenje. Ni pa se treba bati vsega tistega, v čemer lahko živimo iz duha Jezusovega poslanstva. Ni se nam treba bati ljudi; le-ti so potrebni, da jim oznanimo evangelij. Oznanjati »na strehah« za nas danes pomeni, da se nikjer ne skrivamo kot kristjani. Naj vsi vedo, kdo smo. Pripovedujemo jim pa to, kar nam je povedal Gospod v tišini srca, »na uho«. Kajti to je treba oznaniti vsemu svetu. Brez strahu oznanjati pomeni izpostaviti sebe, svoje življenje pred očmi vseh. To pa pomeni že vnaprej sprejeti dejstvo, da bodo nekateri šušljali zoper nas, kot so zoper Jezusa, da nas ne bodo hoteli dobrohotno razumeti, kot niso hoteli razumeti Jezusa. In da bodo nekatere umorili. Najbolj presenetljivo zvenijo te Jezusove besede zoper strah pred morilci. Oznanjevalec evangelija je dostikrat ovca med volkovi. Računati mora, da ga lahko doleti mučeništvo za pričevanje o Kristusu. Vendar naj se ne boji. Morilec mu lahko umori samo telo, ne pa duše. Če ostane povezan s Kristusom, ne bo nihče nič mogel njegovi duši. V Očetovem varstvu smo bolj zavarovani, kot si mislimo. Oče ima popoln vpogled v vse, kar je ustvaril. Za vse skrbi. Tudi za najbolj drobcena bitja. Torej: ni se nam treba bati. Izpolnjujmo le vsak svojo krščansko nalogo v svetu v živem stiku z Bogom. Bodimo pripravljeni na vse preizkušnje. Jezus je ta svet odrešil in mu naklanja milost, ki je neskončno večja in je za nas vse razlog, da se nam ni treba bati. Gospod je Pavlu podaril moč, ki ga osvobaja zla.