Jezus ozdravi gluhonemega
Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Mr 7,31-37
ODPRI SE
Božja ljubezen do človeka je konkretna, zato lahko Bog človeka tudi telesno ozdravi. Čudeži ozdravljenja se niso dogajali le v Jezusovem času, ampak se dogajajo tudi danes. Zato moramo imeti kristjani tudi čut in posluh za tiste, ki so v pomanjkanju ali v kakšnem drugem težavnem položaju. Tako posnemamo zgled našega učitelja Jezusa, ki mu nobena stiska ni bila tuja. Bog izbira uboge, da preizkusi naše krščanstvo in nam da priložnost, da naredimo kaj dobrega. To je še posebej aktualno danes, v času recesije, ki je mnoge pahnila na rob preživetja in obupa. Ali slišimo njihove klice, ali pa smo v svoji zaverovanosti vase in v svojo kariero preprosto gluhi za potrebe bližnjega? V teh neprijetnih časih nas Jezus brez dvoma vabi, da damo svoje življenje in svoje dobrine na razpolago najbolj potrebnim. Kdor jemlje materialne dobrine le kot nujne za preživetje in smisel svojega življenja gradi na tem, da bi bil pošten državljan in dober kristjan, ta ima pred sabo svetlo prihodnost, ki je molj časa ne more uničiti. Zato bodimo skromni glede materialnih dobrin in čim bolj velikodušni v dobroti in ljubezni.
Prerok Izaija (35,4-7a) prihaja k izvoljenemu ljudstvu kot glasnik upanja: »Bodite močni, nikar se ne bojte! Glejte vaš Bog! On prihaja da vas reši!« Če smo sposobni slišati besedo Boga, se nimamo česa bati, pa naj bo kriza še tako globoka. Če je Bog z nami, nam bo pomagal in nas rešil, samo zaupati moramo. Preveč smo zagledani v ta svet, premalo pa v svet Boga. Bog je vedno tik ob nas, samo spregledati moramo in slišati njegov šepet. V svetu hrupa, polnem zunanjih dražljajev, ne moremo slišati njegovega glasu.
Apostol Jakob nas v svojem pismu (2,1-5) nagovarja, naj ne bomo pristranski, ampak imejmo enako radi reveža in bogataša, uglednega izobraženca in preprostega človeka. Vsi smo Božji otroci in Bog nas vse enako ljubi. Vsakdo je zanj dragocen, pa čeprav je v zemeljskem življenju samo berač, ki ga otroci tega sveta zavračajo in preganjajo. Odprimo oči in srce in prisluhnimo mu, kakor bi to storil Jezus.
V evangeliju po Marku (7,31-37) beremo o ozdravljenju gluhonemega človeka. Jezus je svoj nauk vedno potrjeval z izrednimi dejanji in tako pokazal, da njegov nauk ni le neko leporečje, ampak konkretno deluje v življenju človeka, ki se ravna po njem. V današnjem času je mnogo gluhote, vseh vrst. Mnogokrat poslušamo sočloveka, pa ga ne slišimo, se ne potrudimo, da bi ga razumeli in mu pomagali najti pravi smisel in rešitev za njegove težave. Še več je duhovne gluhote, ko ne slišimo Božjega glasu in se zato niti ne trudimo, saj ni v našem srcu prostora niti za bližnjega, kaj šele za Boga. Kljub vsemu nam Bog daje vedno nove priložnosti. Dopustimo mu, da nas ozdravi in bi ga potem slišali in razumeli ter mu pomagali ustvarjati svet poln ljubezni in dobrote.
Prosimo Jezusa, da bi odprl naše slušne kanale, da bi lažje slišali klic vsakega človeka in se brusili v pravi občutljivosti za njegovo stisko in težave. Le tako bomo živeli evangelij in uresničevali svoje poslanstvo, ki nam ga je Gospod zaupal. Ob Gospodu bodo tudi naše velike stiske izgubile svojo moč in postale mnogo bolj znosne.