Jezus obljubi Svetega Duha

   Ako me ljubite, ohraníte moje zapovedi. In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in tudi ne pozna; vi pa ga poznate, zakaj prebiva pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot; prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl; vi pa me boste videli, zakaj jaz živim in vi boste živeli. V tistem času boste spoznali, da sem jaz v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta me ljubi; a kdor ljubi mene, ga bo ljubil moj Oče in ga bom ljubil jaz in se mu razodel.«

Jn 14,15-21

VESELO SLAVIMO GOSPODA

    Velikonočni čas se bo končal z binkoštnim praznikom. Vse je osredotočeno na dar Svetega Duha. Jezus obljubi svojim učencem, torej tudi nam: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna.« Prva Cerkev je po Kristusovem vstajenju čudovito rasla in se širila. Veliko ljudi je tudi telesno in duhovno ozdravelo ob besedah in znamenjih apostolov. Sveti Duh je bil tisti, ki je prinašal ozdravljenje, apostoli so bili samo posredniki in pomočniki. To je velikega pomena tudi za Cerkev danes. Cerkev je tudi danes v tej vlogi. Ob bolnikih vseh vrst, ob težavah, ki jih ima nekdo, Cerkev moli in kliče Svetega Duha. Milost ozdravljenja prihaja od zgoraj. Zato neuslišane molitve težko razumemo, ker mislimo po človeško in predvsem sebe postavljamo v ospredje, misleč, da je ozdravljenje odvisno predvsem od človeške molitve. Nikjer ni rečeno, da je Jezus, kasneje tudi apostoli, ozdravil vse bolne. Vedno pa je ozdravljenje čudežni dogodek. Čudeži so Božja medicina, ki je človeku zelo težko razumljiva.
    Apostolska dela (8,5-8.14-17) govorijo o tem, kako je Filip v Samariji oznanjal Jezusov nauk in ga potrjeval z ozdravljenji. In mnogo ljudi je vero sprejelo. Poslal je po Petra in Janeza, ki sta molila in polagala roke, da je nad njih prišel Sveti Duh. Binkošti so potrebne, ker začetno navdušenje ni dovolj, da bi človek vztrajal v nauku, ki ne prinaša kakšnih privilegijev, ampak je pri ljudeh tega sveta zasramovan in velikokrat tudi zatiran. Sveti Duh nas mora razsvetljevati in voditi, da ne izgubimo poguma v boju proti vsemu slabemu, s čimer se vsak dan srečujemo.

    Apostol Peter nas v svojem prvem pismu (3,15-18) opogumlja: »Preljubi, Gospoda Kristusa slavite v svojih srcih.« Slavljenje prihaja iz veselja in navdušenja nad velikimi deli, ki jih dela Bog. Pogosto nam manjka prav tega veselja, zato je naše slavljenje bolj klavrno in smo slab zgled za ljudi okoli nas. Kako zelo potrebujemo tega navdušenja, ki je sad Duha prav v tem času, ko smo še posebej pod drobnogledom družbe, v kateri živimo. Kako zelo potrebujemo moč od zgoraj, da bi lahko vsakomur odgovorili, kaj je razlog upanja in veselja, ki je v nas.

    Kogar imamo radi, tistega spoštujemo, ga cenimo, ga poslušamo in se ravnamo po njegovih nasvetih. Jezus jasno pravi: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi!« Ljubiti Jezusa pomeni spolnjevati njegove zapovedi in tudi obrnjeno: »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi.« Zapovedi so razodetje Boga. Uresničevati zapovedi pomeni živeti iz Kristusove moči; pomeni biti na njegovi strani, ga izbrati, deliti z njim njegovo življenje in hotenje ter tisto, kar je imel rad. Naše srce je s tem okrepljeno, da smo ga sposobni videti, ko pokaže svoje obličje. Pokazal nam ga bo in resnica njegovih besed bo žuborela iz našega srca. Vse to omogoča Sveti Duh, Duh resnice, ki nam ga Jezus pošilja in podarja. Duh nas usposobi, da nosimo v sebi Jezusa in se mu pustimo nositi, živeti v njem, se ga spominjati in deliti z njim njegovo ljubezen. Božja beseda je vedno tudi zapoved in obrnjeno. Beseda in zapoved nas vabita v resnico zaveze ali prijateljstva z Bogom. Bog nam želi dobro, nam in vsakemu človeku. Zapoved nima nič opraviti s prisilo. Zapoved v nas dobi moč zaradi izkustva njegove ljubezni. Zato nas vabi, da bi imeli v sebi njegove besede in jih spolnjevali. Ne pozabimo na hudega duha, ki nam jih želi ukrasti. Kdor ima v sebi Jezusovo besedo, Božjo zapoved, hudičevi moči ne daje nobene priložnosti in ga ta pusti pri miru. Hudič nam ne more ukrasti ljubezni, ki sta jo Jezusov prihod in pričevanje potrdila. Božja resnica v njem žari in kaže ljudem ljubezen, ki v njem prebiva. Mi Jezusove besede ali zapovedi spolnjujemo lahko samo, če mu prej prisluhnemo. Poslušanje je učinkovito v naklonjenem in nežnem odnosu. Uresničevanje zapovedi kaže in hkrati potrjuje takšen zaupen in domač odnos z vstalim Jezusom. Poraja veselje, ki ne bo več odvisno od dogodkov, ampak edino od Jezusovega odnosa do nas, ki ga nič in nihče ne more raniti. Prav to nam omogoča Sveti Duh, ki ga Jezus prosi tudi za nas. Nismo sirote: Jezus je z nami! On nas ni zapustil. Vsak dan nas čaka v tabernakljih naših cerkva in tudi v tabernaklju naših src. Radi prihajajmo k njemu, ker je naš največji učitelj, ki nam daje moči za krščansko življenje. Tako bomo dobili pogum in veselje, da bomo lažje delali dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih.