Jezus je pot k Očetu

   Vaše srce naj se ne vznemirja. V Boga verujete, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam pripravim prostor. In če odidem in vam pripravim prostor, bom zopet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.« Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste poznali tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu odgovori: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor vidi mene, vidi Očeta. Kako moreš govoriti: ‚Pokaži nam Očeta‘? Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim jaz, ne govorim sam od sebe. Oče, ki prebiva v meni, on izvršuje dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in da je Oče v meni. Če pa ne, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih izvršujem jaz, tudi sam izvrševal; in še večja ko ta bo izvrševal, ker grem k Očetu.

Jn 14,1-12

POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE

   Današnja Božja beseda nas nagovarja, da sledimo Jezusu, ki pravi o sebi, da je pot, resnica in življenje. Tudi apostoli vsega tega niso razumeli. Jezus je poudarjal, da sta On in Oče eno. Veliko je skrivnosti, ki so jih doumeli šele na binkošti, ko so prejeli dar Svetega Duha. Tri leta so hodili z njim, a bistva niso doumeli. Tudi mi moremo nekatere skrivnosti dojeti šele po razsvetljenju od zgoraj, ko je na nas izlita moč Svetega Duha. Jezus pove, da je v hiši njegovega očeta veliko bivališč … »Odhajam, da vam pripravim prostor.« Kakšne spodbudne besede ob Jezusovem slovesu od apostolov! Hkrati pa so te besede zavezujoče: če je pri Bogu prostor za vse, je treba živeti tako, da ta cilj dosežemo vsi, ne samo nekateri privilegiranci. Hkrati nas to zavezuje, da sprejemamo drug drugega, da ne delamo razlik med seboj, da živimo kot bratje in sestre, ki imajo v nebesih istega Očeta in isto mater. Kako lepo bi bilo, ko bi to sprejeli kot cilj našega življenja. Koliko sporov, nesoglasij, sovraštev in vojnih spopadov bi s takšno odločitvijo zaustavili. Vse je možno, ker je Bog z nami.

    Apostolska dela (6,1-7) pravijo, da je število učencev naraščalo. Apostoli niso več zmogli sami, zato so postavili sedem mož, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti, da bodo skrbeli za nemočne in stregli pri mizi. To so bili prvi diakoni. Božje kraljestvo je namreč za vse ljudi. Jezus ne dela razlik, zato je vsakdo prejel poslanstvo in dovolj sposobnosti, da lahko naredi kaj dobrega za druge. Eni so poklicani k oznanjevanju in širjenju nauka, drugi lažje pomagajo s svojimi rokami, da božajo, tolažijo in konkretno skrbijo za uboge. Cerkev skrbi za uboge preko Karitas, vendar to ni dovolj, ampak mora vsak izmed nas osebno kaj narediti, saj bomo le tako dobri kristjani in posnemovalci Jezusa.

    Tudi apostol Peter nas v svojem 1. pismu (2,4-9) spodbuja: »Preljubi, h Gospodu stopite, k živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje zavrgli, a je pri Bogu izbran in dragocen. Saj ste vendar živi kamni.« Jezus je postal temeljni kamen velike zgradbe, Cerkve. Ko je temeljni kamen postavljen, je treba začeti graditi, skrbno polagati opeko do opeke, kamen do kamna, da stavba skladno raste in se sproti utrjuje. To je naloga vseh kristjanov, ki gradimo živo Cerkev: vsakdo mora položiti svoj kamen tako, da stavba skladno raste in je trdna in jo različne ujme ne morejo uničiti.

   V evangeliju po Janezu nam Jezus spregovori: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Kaj je želel Jezus povedati? Cilj njegovega delovanja na zemlji je bil, da nas odreši in pripelje v Očetovo hišo. Tja moremo priti samo po Jezusu. Prejšnjo nedeljo smo slišali, da je rekel: »Jaz sem vrata!« Kdor bo vstopal skozi ta vrata – Jezusa, bo dosegel cilj. Jezus torej ni le vrata, ampak je tudi pot. Ta pot je pogosto težka, polna odpovedi, bolečin in prezira, ampak je varna in vodi k cilju. Na tej poti hodi Jezus z nami in nam pomaga, ko pridejo težave. Resnica je beseda, ki nam jo je dal On zato, da se moremo pravilno ravnati v življenju. Božja beseda je tudi smerokaz, ki nam kaže pot k Očetu, kjer nam je pripravljeno večno življenje. Jezus daje življenje. Vse je prejel od Očeta in daje nam. Če hočemo doseči nebesa, je treba stopiti na pot, se zavzemati za resnico in živeti po Jezusovem zgledu. Samo tako bomo uresničili poslanstvo, ki nam je bilo zaupano, ko smo bili krščeni in smo postali člani skupnosti, ki je Jezusa sprejela za svojega odrešenika. Jezus nam obljublja, da bomo delali velika dela, če bomo verovali in popolnoma zaupali Božji previdnosti. Ali si upamo stopiti na pot popolne predanosti in vere, ki dela čudeže? Najlažje je reči, saj to ni mogoče, da danes to več ne deluje, vendar so to samo izgovori, ker si ne upamo, da bi se popolnoma predali Bogu. Jezus pa deluje tudi danes, tako kot je deloval v prvi Cerkvi, samo nismo dovolj odprti za delovanje Svetega Duha. Največja obljuba pa je, da nam je v nebeškem kraljestvu pripravil prostor, da se bomo z njim veselili vso večnost. On je gospodar življenja, pa ne le tega življenja, ki ga živimo sedaj – v času in prostoru, ampak tudi življenja onkraj smrti. To nam je podarjeno, zato se trudimo, da tega daru ne zapravimo. Zato bodimo odprti za Božjo milost, ki jo neprestano izliva na nas, in živimo tako, kot nas je on učil. Izogibajmo se slabim dejanjem in opuščanju dobrih del, pri vsem tem pa računajmo na Božjo pomoč.