Kristus svari pred zaskrbljenostjo

   Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ‚Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‘ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče vé, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.

Mt 6,24-34

SKRBI NAS OVIRAJO

    Kaj je človek na zemlji? Samo oskrbnik, ki mu je zaupano vse stvarstvo. In kaj se pričakuje od oskrbnika? Da je zanesljiv, da dela v skladu s Stvarnikovim načrtom, kajti na koncu bo moral predložiti račun o oskrbovanju. V teoriji je vse lepo rešeno, obnašamo pa se kot gospodarji. Mislimo, da lahko počnemo, kar se nam zljubi, in tako tudi delamo. Zato sedaj čutimo posledice: narava se nam maščuje, ker jo preveč zlorabljamo. Zato je tudi zelo pomembno, kako se kristjani obnašamo v svetu potrošniške mrzlice in hlepenja po bogastvu. Današnja družba je za vse nas izziv, da pokažemo, katere so prave vrednote srečnega in zadovoljnega življenja. Strah pred življenjem, stres in duševne stiske so posledica nezdravega življenja, ko smo na račun telesnih užitkov zanemarjali svojega duha in svojo dušo. Zato se izogibajmo sleherni lakomnosti in bodimo zadovoljni s skromnim, Bogu všečnim življenjem. K temu nas vabi evangelij, ki nas uči, da iščimo najprej Božje kraljestvo, vse ostalo nam bo navrženo, kajti On skrbi za nas in nam daje, česar potrebujemo. Tako bomo soustvarjali lep in dober svet, ki je Bogu po volji in nam v veselje.

    »Mar žena pozabi svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa?« je prerok Izaija (49,14-15) zastavil vprašanje ostanku izvoljenega ljudstva, ki se je pritoževalo, da ga je Bog zapustil. Bog nikoli človeka ne zapusti, kajti on je vedno zvest. Bog je vedno tukaj. On hoče vedno delovati, le prositi ga moramo in potem upoštevati njegova navodila. Morda nas v določenih trenutkih pusti v temi, da bi nas prečistil in pripravil za novo poslanstvo. Večkrat pa smo sami krivi, da Boga ne čutimo. Greh nas prepogosto oddaljuje od Boga

    »Meni je prav malo mar, če meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče!« je bil nekoliko vzvišen apostol Pavel v svojem 1. Pismu Korinčanom (4,1-5). Vendar je govoril resnico: samo Bog ve, kakšna so naša dejanja. To pa nikoli ne sme biti razlog, da bi bili s svojim življenjem komu v spotiko. Glede vere se velikokrat bojimo izpostavljati, češ, kaj bodo rekli ljudje. Naš Gospod in Odrešenik je edini kriterij naše vere. Njemu bomo dajali odgovor o oskrbništvu, ki nam je bilo zaupano. Zato bodimo ponosni, da je Gospod z nami.

    Evangelij te nedelje nam hoče povedati dve zelo pomembni stvari: ne moremo služiti dvema gospodarjema in Bog skrbi za nas, tako kot skrbi za vse živo. Marsikdo bi rad sedel na dveh stolčkih, ne bi se rad zameril ne enemu in ne drugemu, po načelu: malo tukaj, malo tam. Jezus pa nam pravi, da ne gre tako, ni namreč mogoče služiti dvema gospodarjema. Slej ko prej se namreč zgodi, da začneš enega zanemarjati. Če moram izbirati med Bogom in mamonom, se je najboljše odločiti za prvega. Samo on zagotavlja večno življenje. Krivični mamon je namreč vladar tega sveta. Koliko ljudi danes hrepeni po denarju, bogastvu in drugih idolih tega sveta. Ob tem se ne zmenijo za Boga, kajti denar je nadomestilo, ki prinaša trenutno srečo, ki pa navadno ni dolgotrajna. Kdor bolj zaupa denarju, kot pa Bogu, kmalu izgubi vse, zagotovo pa večno življenje. Denar prinaša ne le navidezno srečo, ampak tudi skrbi, ki uničujejo to navidezno srečo. Težko je odstraniti strah in nezaupanje, ki povzročata te skrbi, saj tak človek nima temelja v Bogu, ki daje življenje, ki prinaša veselje in srečo v preprostosti življenja. Zato nam pravi: »Ne bodite v skrbeh za življenje, kaj boste jedli, ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli.« Če popolnoma zaupamo svojemu nebeškemu Očetu, so vse te skrbi odveč. On skrbi za vse, kako ne bi poskrbel za človeka, ki je višek njegovega stvarstva. Njegova dobrotna ljubezen nam jamči, da nam ne bo ničesar manjkalo, če bomo z vero in ljubeznijo sledili njemu ter mu popolnoma zaupali. Če je Bog z nami, kdo je zoper nas. Nobena sila nam ne more vzeti tega, kar nam on daje. On ve, kaj potrebujemo. Predati sem mu moramo in biti dobro orodje v njegovih rokah, kajti po nas želi skrbeti za tiste, ki so v raznih težavah. In ko mi dajemo, istočasno tudi prejemamo. To je velik Božji dar, kjer se pretaka moč Duha med nami, ki se pustimo voditi njegovi ljubeči roki. Naj nam Gospod pomaga, da bomo iskali njegovo kraljestvo, kar je bistveno, potem bomo deležni vsega ostalega, tudi sadov Duha.