Jezus dopolnjuje postavo

    Kajti povem vam: Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: ‚Ne ubijaj; kdor pa koga ubije, pride pred sodbo.‘ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se na svojega brata jezi, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu ‚tepec‘, zasluži, da pride pred veliki zbor; kdor pa reče ‚norec‘, zasluži, da pride v peklenski ogenj. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: ‚Ne prešuštvuj!‘ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda žensko, da jo poželi, je v svojem srcu z njo že prešuštvoval. Dalje ste slišali, da je bilo rečeno starim: ‚Ne prisegaj po krivem: spolni pa, kar si Gospodu prisegel.‘ Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte: ne pri nebu, ker je božji prestol; Vaš govor pa bodi: Dà, dà; ne, ne; kar je več kot to, je od hudega.

Mt 5,20-22.27-28.33-34.37

STARO IN NOVO

   Kdor je odprt za Boga, je deležen Božje modrosti, ki ni od tega sveta. S tem stavkom lahko povzamemo Božjo besedo te nedelje. Iskanje modrosti je vedno navdihovalo ljudi, da so se spuščali v različne poizkuse in iskanje eliksirja večne mladosti. A nobenemu smrtniku še ni uspelo, da bi ušel zemeljski smrti. Prava modrost se namreč ne konča na zemlji, ampak se raztegne v večnost. Razkriva nam jo Bog stvarnik, ki je poosebljena modrost. Zato vztrajajmo pri odkrivanju te večne modrosti, ki nas vodi k Bogu. Krščanska tradicija je pomembna, toda življenje gre naprej, zato mora Cerkev vedno biti odprta tudi za novosti, pri tem pa mora dobro pretehtati, kako bo uskladila novo s tradicijo, ali je vredno te novosti udejanjiti. Gre za hojo po ozki brvi med starim in novim. To težko ravnotežje med tradicijo in ustvarjalnimi idejami je aktualno v vseh časovnih obdobjih in na vseh področjih življenja. Posebej pereče se je izkazalo za prve krščanske generacije, ki so izšle iz judovstva: torej prav v času, ko so nastajali evangeliji.

    Modri Sirah (15,15-20) se ni motil, ko je svojim poslušalcem govoril: »Pred ljudmi sta življenje in smrt in kar bo komu po volji, mu bo dano.« Pred človekom je oboje: smrt in življenje. Vsakdo se mora svobodno sam odločiti, kaj bo izbral. Zato iščimo razsvetljenje pri Bogu, da bomo vedno izbirali tisto, kar nas vodi v življenje.

    Apostol Pavel, se je zavedal, da je življenje velikokrat podobno uganki, ko ne najdeš pravega odgovora. Zato nas v 1. pismu Korinčanom (2,6-10) spodbuja: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo, je nam Bog razodel po svojem Duhu.« Življenje je polno presenečenj, zato je treba prositi za razsvetljenje, ki ga Bog velikodušno daje vsem, ki ga prosijo.

    Jezus je prišel postavo dopolnit, ne odpravit. Ključna beseda, ki nam omogoča razumevanje Jezusovega stališča, kako naj povezujemo staro in novo, je beseda »dopolniti«. S kakšnim spoštovanjem se je sam najprej obrnil v preteklost in počastil svetost izročila! »Niti ena črka ali črtica postave ne bo prešla,« kar pomeni, da je ni potrebno spreminjati. Potrebno je le, da jo oživimo z novim duhom in novo gorečnostjo. To pa od nas zahteva poglobitev, duhovno napredovanje, hojo k notranjemu človeku, bližje k nagibom srca, h križišču, kjer se vsak človek srečuje z Bogom, ki je v njem. Jezus nas vse brez razlike postavi pred ogledalo srca. Nenasilje, partnerstvo, resnica. Novost Jezusovega pogleda na medsebojne človeške odnose, ki jih je urejala in določala že Mojzesova postava v desetih zapovedih, se razodene v evangeljskih besedah, ki nam jih je posredoval evangelist Matej. Zanj je Jezus novi Mojzes: na gori blagrov je razglasil novo pravičnost, pravičnost Božjega kraljestva. Le-ta se ne zadovolji z zapovedjo: Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne laži! Še preden zagrešiš dejanje nasilja, poglej vase in očisti svojo notranjo posodo duha vsakega nasilja, jeze, maščevanja. Preden padeš v fizično dejanje nezvestobe, preveri nagibe svojega srca, očisti pogled na osebo, ki si jo instinktivno želiš, nadeni si očala Boga in presodi v luči partnerstva, ki ti ga Bog ponuja, kaj je dobro in najboljše zate in za tega človeka. Preden iz tvojih ust pride beseda, jo pretehtaj in spusti čez filter iskrenosti; prepozno bo, če jo pustiš, da se onesnaži v tvoji notranji umazani kadi laži, prevare, slabih namenov, manipulacije. Jezus je daleč presegel tudi naš čas! V času vsesplošne krize, ki se vedno bolj kaže kot izrazita kriza vrednot, vse bolj čutimo, da potrebujemo vsaj minimalne etične norme, ki bodo globaliziranemu človeštvu zagotovile preživetje: Spoštovanje življenja, zveza med moškim in žensko, pravičnost in resnicoljubnost. To so dejansko štiri od desetih Božjih zapovedi (ne ubijaj, ne nečistuj, ne kradi, ne laži!), ki danes, v vsesplošni svetovni krizi, tudi s pomočjo številnih civilnih in humanitarnih pobud postajajo vse bolj aktualne. Zahtevajo pa seveda notranji, individualni etični pristanek ozaveščenega človeka. Prav takega, kot ga je Jezus predlagal v evangeliju! Mojzes je imel prav, Jezus pa še veliko bolj! Zares, kako daleč je videl Jezus, daleč je prehitel tudi naš čas. Očistimo svojo notranjost vse umazanije, pri tem pa prosimo Boga za pomoč, da bomo mogli z ljubečim Jezusovim pogledom gledati na ljudi okoli sebe.