Janez Krstnik oznanja

    Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«

Mt 3,1-12

POT SPREOBRNJENJA

     Adventni čas je najprej priložnost, da se zazremo v preteklost. Prav je, da premišljujemo o Jezusovem rojstvu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je in postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, kot človek, ki bi rad ostal med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod, ki se je na nek način raztegnil vse do današnjih dni. Zato je prav, da se na njegov prihod pripravimo s čistim srcem in ga sprejmemo kot Boga in odrešenika, ki še vedno živi med nami. V čem naj bo naša priprava? Najprej je potrebno da se ustavimo, saj gre naše življenje prehitro naprej. Pomembno je, da si zmoremo vzeti čas zase, za družino in za Boga. Pogosto so naši odnosi skrhani; marsikatera družina začenja razpadati, ker preprosto ne najdemo časa drug za drugega. Odnosi pa bodo še mnogo lepši, če bomo vanje povabili dragocenega gosta, Jezusa, ki je čudodelnik in ne ozdravlja zgolj bolezni, ampak tudi naše odnose. Pravzaprav bolezen pogosto nastane zato, ker premalo upoštevamo, da smo omejeni, ker hočemo vedno več in več, ker gremo preko svojih naravnih zmožnosti. Zaradi tega se začno krhati tudi odnosi in naše življenje postane prizadeto. V takšno okolje prihaja Jezus, ker nas želi rešiti, če le mi tako želimo. Zato prisluhnimo Janezu Krstniku, ki v puščavi oznanja: »Spreobrnite se! … Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze!« To je izziv za nas, kajti tudi današnji človek potrebuje odrešitve. Vsakdo pa mora začeti najprej pri sebi in stopiti na pot spreobrnjenja, ki vodi v lepše in boljše, predvsem pa srečnejše življenje.

    Kakšen je naš odrešenik, po katerem hrepeni naše srce? Prerok Izaija (11,1-10) nam takole govori o odrešeniku: »Na njem bo počival Gospodov duh. Pravično bo sodil siromake, pošteno bo branil stiskane v deželi.« Deloval bo v Njem kot »duh modrosti in razumnosti«. Tako bo delovanje »Gospodovega duha« in »Odrešenika« eno samo Božje delovanje. Tako bo Odrešenik deloval z Božjo modrostjo in razumnostjo. Izaija zato oznanja, da Odrešenik ne bo sodil po zunanjem videzu, ampak pravično in pošteno. Zaščitil bo siromake in stiskane. »S šibo svojih ust« bo odstranil krivične. Odlikovala ga bo Božja zvestoba. 

    Edinost med nami je zelo pomembna. Zato je apostol Pavel v pismu Rimljanom (15,4-9) pisal, naj bodo med seboj istih misli, enega srca in naj kakor iz enih ust slavijo Boga. Razprtij je dovolj vsepovsod, zato moramo biti kristjani vedno pripravljeni podati roko sprave, da bodo nekoč lahko vsi narodi slavili enega Boga. Prav zato nam sv. Pavel naroča, naj svoje mišljenje oblikujemo po vzoru Jezusa Kristusa. Naše spreminjanje mišljenja naj se odvija po vzoru Jezusa Kristusa. Spreobrnjenje pomeni, da si nekako nadenemo »Kristusova očala« in skoznje gledamo na svet, na dogodke in na ljudi.

    V evangeliju srečamo Janeza Krstnika, ki nas vabi: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« Njegov klic k spreobrnjenju je vedno aktualen, zlasti v adventu. Grška beseda za spreobrnjenje (metanoia) se »etimološko nanaša na spremembo uma, spremembo načina mišljenja. Pomeni zavzeti drugačno stališče, videti resničnost z novimi očmi«. Jezusa lahko dostojno pričakamo samo s čistimi srci, brez neke nevoščljivosti in koristoljubja. Jezus je prišel za vse ljudi dobre volje, zato ne smemo biti podobni farizejem in saducejem, ki niso pripravljeni obroditi sadu, ki je vreden spreobrnjenja. Spreobrnjenje je središče preroških pridig, ne samo učenja Janeza Krstnika. Spremeniti (spreobrniti) moramo svoje mišljenje, v skladu z njim pa nato svoje življenje. Človek je poklican, da vnovič pretehta, katere vrednote vladajo v njegovem življenju in katere krojijo njegove odločitve. Adventni čas je nova priložnost, da bi »prečistili« svoj razum in svoj pogled na svet. Spreobrnjenje pomeni videti resničnost z novimi očmi, zato pomeni postaviti Boga v središče in ne imeti v središču lastnega jaza ter svojih podob o Bogu. Če bomo prečistili svoj um, to pomeni svoj pogled na svet, skratka, če se bomo spreobrnili, bomo svet, dogajanja v njem in druge ljudi videli v drugačni luči.  Koliko težav v našem življenju bi odpadlo, če bi stvari gledali v drugačni luči in bi spremenili svoje mišljenje. Duhovni pisatelji poudarjajo, kako svoj pogled spreminjamo v vztrajni molitvi. Ko smo v redni molitvi v stiku z Bogom, ko poslušamo Božjo besedo, ta spreminja našo notranjost, da drugače gledamo na  zunanji svet, ki nas obdaja.