O molitvi

    Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!«

    In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Lk 11,1-13

SRCE ZA BOGA

    Ta nedelja je za našo župnijo še posebej praznična, saj je praznik naše župnijske zavetnice svete Magdalene. Kdo je bila ta velika žena? Iz Svetega pisma izvemo, da je bila velika grešnica in ji je Jezus odpustil grehe. Pridružila se je ženam, ki so spremljale Jezusa in njegove učence in jih oskrbovale. Spremljala jih je do konca, saj je bila ob njegovi smrti na križu prisotna na Kalvariji. Še več, prva je videla vstalega Jezusa in novico sporočila učencem. Ta nedelja je tudi Krištofova nedelja, ko blagoslavljamo vozila in prosimo, da bi varno prišli na cilj. Nevarnosti na cestah je zelo veliko, saj se promet iz leta v leto povečuje, udeleženci v prometu pa so vedno bolj napeti, utrujeni in občutljivi. To se toliko bolj občuti v tem počitniškem času, ko nastajajo na cestah dolge kolone na vročem soncu. Zato nam Cerkev priporoča več umirjenosti, sproščenosti in sprejemanja drugega. Zato imejmo to nedeljo še posebej v mislih vse udeležence v prometu, da bi bilo njihovo obnašanje vedno pametno in dobrohotno. V počitniškem času pa ne smemo pozabiti na duhovno plat, predvsem na molitev, ki je hrana za našega duha. Molitve ne moremo razumeti, dokler ne občutimo njenega blagodejnega učinka. Za molitev si je treba vzeti čas, molitvi se je treba prepustiti, v molitvi je treba vztrajati in se je ne naveličati. O molitvi nam spregovori tudi Božja beseda te nedelje.

    Kdor se pravda z Bogom, mu ni vseeno, kaj se dogaja z njim in okolico, v kateri živi. Tako je edino prav. Prva Mojzesova knjiga (18,20-32) nam spregovori o Sodomi in Gomori, kjer je greh vpil v nebo, zato je Bog sklenil narediti temu konec z uničenjem teh dveh mest. Zato se Abraham pogaja z Bogom, saj želi, da se uničenje ne zgodi. Bog je poslušal Abrahama, videl je njegovo gorečnost za ljudi, ki so bili grešniki in pokvarjenci, a vseeno ni mogel spremeniti svojega načrta. Bog se nam podarja, a mi moramo njegovo ljubezen sprejeti. Kdor noče sprejeti Boga, ki je popolna svoboda, je sam kriv za nesreče, ki ga doletijo.

    V evangeliju beremo, da so učenci opazili, kako Jezus moli in da je po pogovoru z Očetom napolnjen z novo močjo. Zato so tudi oni želeli okusiti to milost. Jezus jih je naučil moliti molitev, s katero je tudi on počastil Očeta in ga prosil za vsakdanje potrebe, predvsem pa je bil v navzočnosti Očeta. To je bistvo molitve, da se približamo Bogu in se zavemo njegove navzočnosti, kajti Bog je dober in želi, da smo tudi mi srečni in okušamo njegovo ljubezen. Zato nas vedno znova vabi, da se mu približamo, da iščemo njega samega, da prosimo za milost, kajti on nam želi pomagati v vsakršnih potrebah. Po zgledu svete Magdalene iščimo Jezusa, kajti le v njem je potešitev vseh naših potreb in želja. On je opora v našem življenju. Marija je bila ozdravljena oblasti teme, ker je ljubila, ker se je opogumila in padla k Jezusovim nogam in jih umivala s svojimi solzami in brisala s svojimi lasmi. Jezus, o katerem je veliko slišala, je bil edino upanje v njenem žalostnem položaju. Jezus jo ozdravi, ali bolje rečeno, odreši, zato njeno srce za vedno ostane zvesto Jezusu. Biti ozdravljena te obsedenosti, je za Marijo pomenilo rešitev in osvoboditev. Ponovno je lahko našla pot do sebe. Po Jezusovem delovanju je izkusila, da Bog želi rešitev ljudi, torej hoče tudi njeno rešitev. In, kot že rečeno, to dejstvo je temeljito spremenilo njeno življenje. Marija Magdalena je žena, ki je na svojem telesu izkusila, kaj pomeni »biti ozdravljen«, in je na temelju te izkušnje ljubila Jezusa in mu sledila. Dala je zanj vse svoje moči in vse svoje premoženje, mu ostala zvesta v njegovi katastrofi in postala prva in najpomembnejša velikonočna poslanka. Marija je jokala, ker je izgubila »središče svojega življenja«. Videla je Jezusa umirati, sama v sebi pa ga ni mogla pustiti umreti. Oklepala se je preteklega življenja in zato iskala ob grobu Jezusovo bližino. Potem ko preživi svojo žalost in prej mrtvega izkusi kot Božje živega, lahko začne na novo in zmore ter tudi druge pritegne v nov začetek, v vstajenje! Bila je tista, ki je šla in naznanila Učencem veselo novico: »Videla sem Gospoda!« (Jn 20,18) Gledamo ženo, ki jo je od smrti vstali Gospod poklical, da sporočilo o njegovem vstajenju naznani učencem. Lik Marije Magdalene nam pokaže, da je edino vstali Gospod tisti, ki je vreden vse naše ljubezni in pozornosti, kajti on tudi nas ljubi in nam daje dobre darove, če smo ga pripravljeni sprejeti za svojega odrešenika.