Jezus obljubi Svetega Duha
Ako me ljubite, ohraníte moje zapovedi. In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Jezus mu je odgovoril: »Ako me kdo ljubi, bo spolnjeval mojo besedo; in moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me pa ne ljubi, ne spolnjuje mojih besed. In besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas; Tolažnik Sveti Duh pa, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.
Jn 14,15-16.23-26
SVETI DUH NAS UČI VSEGA
Kaj se je zgodilo na binkošti? Sveti Duh je napolnil Jezusove učence. Z njegovo močjo so oznanjali, da je odrešenje, ki ga je izvršil Kristus, za vse ljudi. Sveti Duh je namreč dajal izgovarjati Jezusovim učencem močne besede resnice o izvršenem odrešenju. Besede so zajele srca. Velika Božja dela, s katerimi je Bog reševal ljudstvo, so se v Jezusovi velikonočni skrivnosti dopolnila v največjem dejanju. Odrešeni smo. Toda, če hočemo biti deležni odrešenja, moramo premagati slog življenja »po mesu«. Kaj je življenje »po mesu«? To je s sebičnostjo prežeta življenjska drža. To je zasužnjenost greha, ki dela iz ljudi cinike. Cinizem nespokorjenih grešnikov je duhovno mrtvilo, ki je daleč od srečnega občutja življenja. Zato se predajajo uživaštvu in zabavam, ki pa po streznitvi prinašajo praznino. Ali so bile binkošti potrebne? Jezus jih je predvidel, ker je dobro poznal svoje apostole. Kot dober psiholog je vedel, kaj se bo zgodilo takoj po njegovi smrti in koliko časa bo potrebno, da bodo postali močni in neomajni v svojem prepričanju. Po binkoštih so postali drugačni ljudje: pogumni, z močno vero in trdnim prepričanjem, da je evangelij zares veselo oznanilo o našem odrešenju. Mi smo na slabšem. Nismo bili zraven ob Jezusovi smrti in njegovem vstajenju, zato toliko bolj potrebujemo darove Svetega Duha. Birma je potrebna, a velika škoda je, da jo mnogi jemljejo kot modni dodatek ali pa nujnost, da bo »imel vse zakramente«, v njihovem življenju pa se nič ne spremeni na bolje. Zato je toliko bolj pomembno, da prosimo za birmance, da bi Sveti Duh neprestano deloval v njihovem življenju in jih varoval greha.
Za apostole so bile binkošti veliko presenečenje. Prej so bili strahopetni, brez pravega navdušenja, po izlitju Svetega Duha pa so dobili novo izkušnjo gorečnosti v veri, kar so takoj opazili vsi, ki so jih poslušali. Ne le to. Apostolska dela (2, 1-11) poročajo, da so bili napolnjeni s Svetim Duhom in so govorili v tujih, tudi njim prej neznanih jezikih, tako, da so jih vsi razumeli. Množico so prepričali s svojim navdušenim pričevanjem. Prejeli so darove Svetega Duha.
Binkošti namreč pomenijo prepoznavanje različnih darov, ki jih Bog velikodušno poklanja posameznikom. O tem spregovori apostol Pavel v 1. pismu Korinčanom (12,3-7.12-13), ko pravi: »Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti.« Nismo vsi enaki in vsakemu je njegov stvarnik zaupal posebno poslanstvo. Zato se je treba truditi in Svetega Duha prositi, da odkrijemo svoje darove in z njimi obogatimo skupnost. Hkrati pa je to priložnost, da se zahvalimo za vse darove, ki nam jih Bog daje, da smo tako koristni v skupnosti: družini, župniji, v službenem okolju …
V evangeliju po Janezu beremo, da nam bo Oče dal Tolažnika, da bo ostal pri nas vekomaj. Tolažnik pomeni »Zagovornik«. Na Jezusovo prošnjo k Očetu ostaja Sveti Duh »pri nas vekomaj«. Oče se namreč na Jezusovo prošnjo odzove in Svetega Duha pošlje v Jezusovem imenu. Mi pa v Jezusovem imenu prosimo Očeta. Tako neskončno vzvišeni Bog nas zajame v svoje notranje dogajanje. Sveti Duh ostaja in deluje v nas vekomaj. Tu na zemlji sicer še živimo v času, vendar smo bistveno zajeti v Božje življenje. Mora pa nas še izpopolnjevati. Jezus nam razloži, da nas Sveti Duh uči vsega in spomni vsega, kar nam je sam razodel. S tem nam Svetega Duha predstavi kot našega notranjega razlagalca njegovih razodetih misli. Sveti Duh ni vklenjen le v srca vernih. Ima dostop do vseh človeških src in z vsakim se pogovarja osebno, na njemu primeren način. Sv. Klemen Aleksandrijski to nakaže s prispodobo dežja. Sveti Duh je kakor čisti dež z neba, ki oživlja zemljo. Toda vsaka čista kapljica dobi barvo tistega, na kar pade. To pomeni edinost v različnosti. Udeleženci prvih binkošti so prežeti z istim izkustvom Svetega Duha, iz katerega odrešenjsko oznanilo razumejo vsak v svojem jeziku. Sveti Duh ustvarja edinost med ljudmi različnega porekla. Ko občestvo vernih izkusi Božji mir, spontano oznanja, da Bog odpušča in ustvarja med ljudmi harmonijo. Božji mir, ki žari iz posameznega kristjana ali iz celega občestva, izraža njegovo verodostojnost. Vsi, ki izkusimo Božje odpuščanje, izkusimo tudi, da je Bog Ljubezen. Če oddaljenim ljudem to ni oznanjeno, se še naprej mučijo v svojih grehih in ne vzpostavijo stika z Bogom. Zato smo Jezusov dogodek odrešenja, ki živi tudi v našem izkustvu, dolžni oznanjati in razlagati. Vsi kristjani vsem narodom in vsem generacijam. Prosimo Svetega Duha, da nam pomaga izpolniti naše poslanstvo v pričevanju Božje ljubezni in usmiljenja.