Jezus začne učiti

    In Jezus se je v moči Duha vrnil v Galilejo; in glas o njem je šel po vsej okolici. Učil je v njih shodnicah in vsi so ga slavili.

    In prišel je v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo in našel mesto, kjer je bilo pisano: »Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil.
Poslal me je, da ubogim oznanim blagovest; da naznanim jetnikom oproščenje
in slepim pogled, da zatirane izpustim v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.« In zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; in vseh oči v shodnici so bile uprte vanj. Začel jim je govoriti: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.«

Lk 4,14-21

BOŽJA BESEDA NAS UČI

    Kdo nam danes usmerja življenje in postavlja cilje? Sami. Včasih so bile človekove odločitve povezane s tradicijo in s prepričanjem, ki so nam ga zaupali naši starši, dedki in babice, danes pa se večina na to požvižga. Marsikdo pravi: »Uživaj, samo enkrat živiš!« So ti sodobni »uživači« tudi srečni in zadovoljni? Daleč od tega, sicer ne bi srečevali toliko zdolgočasenih ljudi brez volje do življenja. Danes pogosto slišimo: »Vse je brez veze.« Tako lahko govori tisti, ki nima kompasa in ne ve, kam bi rad prišel. Mi, kristjani pa vemo: Jezus je naš odrešenik in naš cilj je srečna večnost. Zato se dajmo voditi po Svetem Duhu, ki nam govori po Svetem pismu in nas usmerja v pravo smer. Danes je tudi nedelja Svetega pisma, po katerem nam neprestano Bog govori. To je neizmerni zaklad, ki nam daje nasvete za resnično svobodno življenje in nas usmerja h končnemu cilju, ki je srečna večnost. Zato radi prebirajmo to knjigo, ki nam odpira povezanost z živim Bogom, in prisluhnimo v svojem srcu, kaj nam želi le-ta povedati. Tako bomo vedno ravnali prav, še posebej, ko bomo v dilemi ali kakšni življenjski preizkušnji. Božja beseda nam pomaga, da lažje rešimo razne težave in nevšečnosti, ki nam jih na pot prinaša življenje.

    Za izraelski narod je bila Božja beseda vsakodnevni spremljevalec in po njej so usmerjali svoje življenje. Tako je Ezra stopil pred može in žene, da bi jim bral o Božji ljubezni. In vse ljudstvo je pokleknilo in pritrdilo njegovim besedam z »Amen«, kar bi po naše pomenilo: »Tako se zgodi!« Ljudstvo je s spoštovanjem in s solzami v očeh poslušalo besede postave, zato so Ezra  in leviti rekli ljudstvu: »Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu. Ne žalujte in ne jokajte!« Božja beseda jim je namreč prišla do srca in začutili so njegovo navzočnost, čutili, da jih spremlja na poti in jih uči po Božji besedi. Tudi mi radi vzemimo v roke Sveto pismo in v luči Božje besede preverjajmo pravilnost svojih odločitev.

    V evangeljskem odlomku srečamo Jezusa, ki v shodnici bere in razlaga preroka Izaija. »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim …« Jezus prinaša veselo novico o odrešenju: jetniki bodo oproščeni, slepi bodo spregledali, gluhi slišali, zatirani bodo osvobojeni … On je tisti, ki ne le govori, ampak tudi dela čudeže, saj je Božji sin. Še bolj pomembno, kot čudeži sami, pa je, da prinaša osvoboditev od sužnosti greha, da nas želi odrešiti oziroma odkupiti iz oblasti teme. Jezus se predstavi kot tisti, ki je poslan. Kot tisti, ki je sposoben uresničiti Božje obljube. Poln je Božjega Duha, za katerega je Bog obljubil, da ga bo razlil v poslednjih časih. V poslednjih časih naj bi bilo spoznanje Njega neposredno in tako močno, da mu bodo srca sposobna zaupati in v miru živeti vzajemne odnose ter s tem izžarevati sijaj Božje navzočnosti med njimi. Jezus se predstavi kot tisti, ki z Božje strani lahko obnovi naše veselje, nam ponudi svobodo in predlaga smisel življenja. Ponudi nam smernice za srečno življenje naše človeške poklicanosti v sožitju z Bogom. Zakaj nas torej še vedno napadata sumničenje in nezaupanje do njega? Zakaj zavračamo to Božjo ponudbo? Morda si rečemo: »Realno življenje ni takšno!« Pozabljamo, da še vedno bolj verjamemo laži sovražnika človeške narave, ki razlaga človeško končnost kot znamenje in dokaz, da ima Bog z nami slabe namene. S tem, da tej laži verjamemo, dovolimo hudemu duhu, da je naš gospodar, mi pa sužnji zla. Za preseganje lastnih utvar in napuha je potreben velik napor. Jezus pokaže, da je sreča v tem, da ljubimo Boga in ljubeče skrbimo za svojega bližnjega do te mere, da smo pripravljeni dati življenje za to, da bi drugi rasel v ljubezni do Boga in ljudi. Ali je mogoče živeti in okušati to srečo, če se nam Bog ne razodene kot nekdo, ki skrbi za vsakega človeka, tudi zate in zame?
     Prerok Nehemija nam ponudi odgovor: »Gospodovo veselje je vaša moč.« Namen Božje besede je, da razveseljuje srce in nam omogoča ljubiti. Zato smo vedno znova povabljeni, da beremo, premišljujemo in kot kruh uživamo njegovo Besedo ter jo nosimo v srcu. To je prava hrana. V njeni moči bomo lahko izžarevali iskreno skrb za drugega, bolj bomo veseli in hkrati izžarevali resnico Božjega obličja.