Beseda se je učlovečila

   V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval o luči, da bi po njem vsi vero sprejeli. Ni bil on luč, ampak naj bi pričeval o luči. Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Na svetu je bil in svet ja nastal po njem – in svet ga ni spoznal. V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli. Vsem pa, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo božji otroci; njim, ki vanj verujejo, ki se niso rodili iz krvi, ne iz poželenja mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda se je učlovečila in se je naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo kakor edinorojenega od Očeta: polno milosti in resnice. Janez je o njej pričeval in klical: »Ta je bil, o katerem sem rekel: On, ki pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej ko jaz.« In iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost na milost; zakaj postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal.

Jn 1,1-18

BESEDA SE NAM RAZODEVA

    Božični čas je čas lepih besed. Voščimo si jih in si jih pišemo. Hkrati pa čutimo, kako je prijetno, če nam jih kdo zaželi. Etiopijski pregovor pravi: "Beseda, ki ti pomaga, si je ne moreš izreči sam". To so besede, s katerimi si izražamo spoštovanje in odobravanje. Z lepo besedo lahko oseba resnično zacveti. Lepa beseda lahko okrepča veliko močneje kot katerikoli božični praznični jedilnik. Veliko besed slišimo in preberemo. Vendar je beseda, ki pomaga, ki dene dobro, ki sprejema in razume ter je prijateljska in izraža bližino, redka. Med množico besed, tudi in predvsem med mašo, je mogoče zgolj nekaj stavkov, ki ne dosežejo zgolj naših ušes, temveč tudi naše srce.
    O takšni besedi je tudi tokrat govor v berilih. Predstavljajte si, da bi v Svetem pismu pisalo: "Na začetku je bilo naključje in naključje je bilo pri Bogu in naključje je bil Bog. Vse je nastalo po naključju in brez naključja ni bilo nič, kar je nastalo ..." – svet bi bil naključje, vi in jaz bi bila naključji, prav tako začetek in konec, celo naše življenje, celotna človeška zgodovina ... Ne, v Svetem Pismu je jasno napisano: "Na začetku je bila Beseda"! Na začetku ni bilo nekaj neotipljivega, nepoznanega, nesmiselnega, temveč nekaj zelo osebnega: Beseda, ki jo je izrekel Gospod. Besede ustvarjajo odnose, bližino, povezanost. S pogovorom si delimo koščke življenja. Sam se podarim drugemu, če povem nekaj o tem, kar je v moji globini, kar mislim, čutim, upam in si želim ...
    Besede lahko pomagajo razumeti in živeti. Takšno besedo je spregovoril Bog. Beseda, ki nam jo spregovori, je Njegovo življenje, Njegova ljubezen, Njegova resnica in Njegova odločitev za nas ljudi. On želi vse to deliti z nami. Njegova obljuba od vsega začetka se glasi: "Ljubim te. Dobro je, da si. Želim tvoje življenje." Beseda je izrečena glede vsega, kar obstaja, glede stvarstva, zgodovine, glede vsakega posameznika. Vse je nastalo zaradi te Besede in brez te Besede ni bi nastalo nič, kar je nastalo.
    Besedila te nedelje govorijo o globoki Božji naklonjenosti, ljubezni in zaupanju do nas ljudi. Življenje je razumljeno kot povezanost z Bogom, kot rast našega življenja iz Njegovih korenin. Ravno v začetku novega leta ter tudi pred vsem novim in nepoznanim je pametno, da se prihajajočih problemov lotimo z zaupanjem. Božja ljubezen do nas nam je lahko v oporo in nas opogumlja, da si upamo storiti stvari, ki bi bile brez Božjega varstva prenevarne, preveč težavne in prenaporne. Neuspehi, ki so vedno del človeškega življenja, ne pomenijo iz te perspektive manj trpljenja in nadlog, temveč izgubijo svojo obstoječo grožnjo, saj nas varuje Božja roka. Gospodova beseda privolitve, ki je izrečena vsakemu izmed nas, ostaja prošnja in povabilo za vse nas. Popolnoma naša odločitev je, če ji dovolimo, da živi v našem življenju, če smo Gospodu pripravljeni odpreti srce in če postane ta beseda v našem življenju "meso". Gospod si vsekakor iz vsega srca želi osebnega srečanja in osebnega odnosa z nami.

    V Jezusu Kristusu je se je dopolnila skrivnost Boga, ki govori z ljudmi kot s prijatelji in se je Mojzesu, razumnim in prerokom razodel po Postavi. Ko so učenci spoznavali Jezusa, bili z njim, poslušali njegovo oznanjevanje ter videli znamenja, ki jih je delal, so prepoznali, da se v Njem uresničuje vse Sveto pismo. Krščanski avtor, Hugo de San Vitores pravi: »Vse Sveto pismo je ena sama knjiga, in ta ena knjiga je Kristus, kajti vse Sveto pismo govori o Kristusu, in vse Sveto pismo se v Kristusu izpolnjuje.« Za vsakega moškega in žensko je potrebno, da najde globok smisel za svoj obstoj. Za to ne zadostujejo knjige, niti Sveto pismo ne. Otrok iz Betlehema nam razodeva in posreduje resnično, dobro in zvesto obličje Boga, ki nas ljubi in nas niti v smrti ne zapusti. Janez zaključi Uvod z besedami: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,18).

    Marija, Jezusova Mati, je bila prva, ki je odprla svoje srce in zrla »Besedo, ki je postala meso«. Ponižno galilejsko dekle je tako postalo »Sedež Modrosti«! Kakor je bil povabljen apostol Janez, tako je tudi vsak od nas, da »Marijo vzame k sebi« (Jn 19,27), da bi tako globlje spoznal Jezusa in okušal zvesto in neizčrpno ljubezen.