Jezusovo rojstvo in obisk pastirjev

    Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem – bil je namreč iz Davidove hiše in rodovine – da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsvetila in so se silno prestrašili. Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.«

Lk 2,1-14

VELIKO VESELJE

    Božič je vesel dogodek ne le za kristjane, ampak za vse ljudi dobre volje. V ozadju je namreč življenje, ki nam ga razodeva novorojeno dete. In pred otrokom večina ljudi klone, nebogljeno dete seže v srce vsakemu in ga razneži. To je velika skrivnost božične noči: Jezus hoče biti Emanuel, Bog z nami, zato ne dela razlik, ampak blagoslavlja vse ljudi dobre volje, kot so peli angeli v tej skrivnostni noči: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje!« Tudi mi odprimo svoja srca Jezusu, da bodo ti prazniki blagoslovljeni in srečni posebno za tiste, ki so zapostavljeni, žalostni in razočarani. V letu usmiljenja se še posebej zazrimo v začetke našega odrešenja. Bog je neskončno usmiljen, zato nam pošilja svojega Sina, ki se rodi kot kdo izmed nas, nežen, vendar nihče, razen nekaj ljudi, ki jim je bilo razodeto, ne sluti veličino tistega trenutka v bornem hlevčku v okolici Betlehema. Za ljudi tistega časa življenje teče dalje, saj imajo bolj pomembne opravke. Ali ni morda tako tudi z ljudmi današnjega časa? Nam je morda božični večer le en lep družinski praznik z jaslicami in kipcem otroka, ki nima v sebi duha? Kaj narediti, da bo drugače? Bodimo kakor pastirji. Snemimo maske svoje pomembnosti, napuha, samozadovoljstva … in oblecimo ponižnost, skromnost, zaupanje v Božjo prisotnost, ki vodi tok zgodovine.

    »Glejte, oznanjam vam veliko veselje« (Lk 2,10). Te besede je izrekel Gospodov angel pastirjem, ki so prenočevali pod milim nebom. Morda se čudimo, kako je Gospod izbral prav pastirje, da je sporočil najpomembnejšo novico za ves svet: Rodil se vam je Odrešenik. Lahko bi izbral druge ljudi, morda bolj vplivne v očeh sveta, a pastirji so bili prvi, ki so bili deležni tega veselega sporočila za nas vse. Prvo presenečenje: naš Bog je Emanuel, Bog z nami. Bog ima drugačno »logiko« delovanja v svetu kot človek. Kakšne neverjetne okoliščine že na začetku – gledajoč s človeški očmi, da za tega otroka, ki je bil Odrešenik, ni bilo prostora v prenočišču. V vseh okoliščinah Bog nadaljuje svoje poslanstvo. Bog, ki je tako velik in vsemogočen, prihaja med nas kot otrok, v zelo skromnih razmerah, potreben človeške pomoči, a poln Božjega življenja. Drugo presenečenje: Bog v Kristusu postane človek, da nam razodene, kdo je Bog, in da odreši človeka ter mu pokaže, kako naj živi, da bo slavil Boga in dozorel za nebesa. 
    V Kristusovem rojstvu se prepleta Božje in človeško življenje, namreč Božja moč in slava ter človeška krhkost in odvisnost. Ta Božje–človeška dinamika je »stara« več kot dva tisoč let, a je vedno »nova« – tudi letos. Tretje presenečenje: Bog in človek nista »tekmeca«, ampak sodelavca, da se razodene Božje kraljestvo. Na nas je, koliko se odpremo Božjim navdihom in sodelujemo z Bogom, ki prihaja med nas, da bi se rodil tudi »danes«. Prihaja v vsak človeški položaj, tja, kjer smo, in vedno spoštuje naš osebni razvoj in svobodo. Še posebej prihaja tja, kjer smo šibki, krhki in grešni ter nam podarja novo življenje. Kaže nam, kam naj gremo in da le v Kristusu najdemo pravi mir in veselje, ki ostaja za vedno. 
    Naj bo božič 2015 priložnost, ko nam bodo prijetna dogajanja ter zunanje okoliščine pripomogle, da gremo globlje v srce. Leto usmiljenja nas nagovarja, da se po vzoru pastirjev veselimo Njega, ki vedno znova prihaja v naš vsakdan, se sklanja k nam, nam daje roko in nas sočutno dviga. Istočasno pa nas nagovarja, da naj tudi mi storimo enako ljudem okoli sebe. Želi, da jim z ljubeznijo in sočutjem ponudimo svojo roko ter jim prinašamo veselje odrešenja, ki ga prinaša Ljubezen. Razveselimo se, da je Bog obiskal zemljo. Naj prisluhnemo in slišimo besede angela, ki pravi: »Ne bojte se; glejte, oznanjam vam veliko veselje.« Naj to veselje vedno ostane v naših srcih, še posebej takrat, ko se bomo – tako osebno in družbeno - soočali z vsemi težavami, skrbmi in izzivi tudi v letu, ki prihaja!