Jezus pred Pilatom

    Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« 

Jn 18,33-37

KRALJESTVO RESNICE IN PRAVICE

    Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu se nam Kristus predstavi kot sodnik in kot kralj vsega ustvarjenega sveta. Ob poslednji sodbi bomo svojega odrešenika srečali kot vladarja in vzdrževalca vsega obstoječega sveta. Kakšno je Božje kraljestvo, o katerem govori današnja liturgija? Tega kraljestva ne moremo opredeliti s političnimi kategorijami, Kajti Jezus je pred Pilatom dejal, da je njegovo kraljestvo povezano z resnico in pravico, ki prihajata od Boga in sta sad Božje ljubezni. Ljubezen pa ne računa in ne meri, ampak se popolnoma razdaja. To naj bi bila kvaliteta njegovih učencev in vseh kristjanov. Kdor ljubi, je pravi kristjan! Ob koncu sveta bodo odstranjene vse maske in pred Bogom se bomo pojavili takšni, kakršni smo v resnici. Za mnoge bo to soočenje težko, ker bodo pogledali v knjigo svojega življenja, ki bo prazna, brez dobrih del in brez ljubezni. Vendar ni še nič prepozno: Jezus nam daje priložnost, da se spreobrnemo in zaživimo novo življenje, ki ga narekuje srce, življenje obogateno z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in skrbjo za brate in sestre, posebej za tiste, ki žive v slabih razmerah na robu družbe.

    Prerok Danijel (7,13-14) je imel nočno videnje Božjega prestola. Videl je Boga v vsem njegovem veličastvu. Opazoval je Božjo sodbo. Videl je Božjega Sina, ki mu je bila dana vsa oblast, čast in kraljestvo; pred njim so poklekovala vsa ljudstva, ne glede na barvo kože, narodnost in jezik. V Božjem kraljestvu je prostor za vsakega, ker Božje ljubezni ne sme nihče omejevati. Mi nimamo te sreče, da bi že sedaj videli Boga, a tudi nam se On razodeva. Srečujemo ga v ljubezni naših bližnjih in mnogih pozabljenih, ki z molitvijo in s potrpežljivim prenašanjem trpljenja rešujejo ta svet. In kako si bomo mi zaslužili prostor med izbranimi? S konkretno ljubeznijo, ki ne računa, ampak se popolnoma razdaja. Priložnosti je več kot dovolj.

    Tudi apostol Janez je v skrivnem razodetju (1,5-8) opazoval Jezusa, ki je postal sodnik vseh živih in mrtvih. »Jaz sem Alfa in Omega,« govori Gospod Bog. Janez je poznal Jezusa, ker je bil njegov učenec, a v videnju ga je videl kot prvega, ki je vstal od mrtvih in je kralj nad vsemi kralji. On je prvi, ki živi. V tem videnju je dojel resnico o človeštvu, ki je Boga zavrglo in ga križalo. Našemu odrešeniku namreč pripada vsa oblast, čast in kraljestvo; zato se nenehno zahvaljujmo za velik dar vere, ki smo jo prejeli, in slavimo Boga z lepim življenjem.

    Kakšno je Jezusovo kraljestvo? Ni od tega sveta in zato za svojo obrambo ne potrebuje nobene vojske in policije. To kraljestvo ima za svojo obrambo resnico, ki je smo ena: Jezus Kristus je naš Gospod in Bog, njemu velja čast in slava vekomaj. S sodbo nad Jezusom pa je hkrati izrečena sodba človeka nad Bogom. Dogodek lahko razumemo tako, da je svet predstavljen v osebi Pilata, rimskega upravitelja okupirane Judeje. To je človek, ki nima nikakršnega občutka za sveto, zanima ga predvsem učinkovitost, od katere bi imel lahko korist in morda celo dobiček. Njegova osebnost predstavlja človeštvo, ki je zaslepljeno s samooklicano pravičnostjo, ki temelji ne na resnici, temveč na potrebi po posedovanju, ki ga dosega z nasiljem. Resnica mu je tuj pojem, o katerem lahko le modruje. Resnica je za logiko človeštva, ki ga predstavlja Pilat, nepraktična in je celo v napoto. Jezusa so pripeljali k Pilatu zato, da bi mu sodil po standardih sveta, ki ne pozna in ne ceni resnice. Jezusovo kraljestvo je zelo drugačno od kraljestva, ki mu pripada Pilat, in drugačno tudi od kraljestva tistih, ki so Jezusa Pilatu izročili. Jezus je kralj resnice in njegovo poslanstvo na tem svetu je, da resnico izpričuje. Polno resnico o nas samih spoznamo po razodetju in jo uresničujemo v iskrenem sočutnem odnosu do Boga in ljudi. O tem odnosu Jezus ves čas govori v evangeliju po Janezu, to je odnos med njim in Očetom ter med njim in človeštvom. Za to kraljestvo se ni mogoče bojevati z orožjem in nasiljem; vanj se lahko le vabi z življenjem, ki je predano resničnosti. Jezus je kralj, za njim je treba hoditi, se ga držati in poslušati, da bo Božje kraljestvo odprto tudi za nas. On nas ljubi in hoče, da sedaj pričujemo zanj ter se trudimo, da bi njegovo kraljestvo sprejeli vsi ljudje.  Spreobrnjenec, kardinal Henry Newman, je razmišljal o Bogu takole: »Skrivnostna Božja navzočnost nas objema, je v nas in okrog nas. V naših srcih je in nas ogrinja kakor z oblačilom luči. Tako skriva naše, z brazgotinami omadeževane duše, pred očmi Božje čistosti in jih ožarja z angelsko lepoto. Obliva nas v vsakovrstnih oblikah lepote in miline vidnega sveta, v pravcatih miriadah nebeških tovarišev, prebivalcev Sionske gore, kjer je naše bivališče.« Naj nas v pričakovanju te zadnje življenjske postaje podpira in krepi Božja milost in njegov blagoslov.