Čas ponovnega prihoda
Toda v tistih dneh, po oni stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe, in zvezde bodo padale z neba, in nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In tedaj bo poslal svoje angele in zbral svoje izvoljence od štirih vetrov, od kraja zemlje do kraja neba.
Od smokvinega drevesa pa se učite prilike. Kadar postane njegova veja že muževna in požene liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: kadar boste videli, da se to godi, vedite, da je blizu – pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa nihče ne ve, niti angeli v nebesih niti Sin, ampak le Oče.
Mr, 13, 24-32
DAN RESNICE
Stiske in napetosti so vsakodnevna praksa. To ni le sodobna iznajdba, ampak se je že Jezus srečeval z različnimi stiskami ljudi. Zato jim je pogosto ponavljal: »Kako to, da ne razumete tega časa?« Vsako stisko je treba najprej pozorno odkriti, nato pa jo potrpežljivo nekaj časa nadzirati in na koncu sprejeti odločitev. Pri tem pa ni dovolj le razumsko razglabljanje, temveč je treba vključiti molitev in računati z Bogom. Vse, kar rešujemo z Bogom, zanesljivo prinese prave korake. Današnja Božja beseda pa nam spregovori o poslednjih časih, o veliki stiski ob koncu sveta. Kakšne bodo zadnje resničnosti? Ko bomo prišli pred Boga stvarnika in sodnika, nas ne bo spraševal, koliko eksotičnih krajev smo videli, kako lepo smo se oblačili in kako dobro smo se prehranjevali. Vprašal nas bo: »Si me imel rad?« »Seveda Gospod!« mu bomo odgovarjali. »Ne vem, če je to res: ne vidim dobrih del, ki bi te spremljala na poti k meni!« To bo največji očitek, ki ga lahko prejmemo. Zato bodimo dobri in velikodušni sedaj, ko še ni prepozno in so pred nami številne priložnosti za pomoč ubogim in ljudem v stiski.
Prerok Danijel (12,1-3) nam spregovori o poslednjih časih, ko bodo nastopile hude stiske in mnogi bodo zbegani. Takole pravi: »To bo čas stiske, kakršne še ni bilo, od kar so narodi, do tega časa.« Njegova pripoved ima en sam namen: želi nas spodbuditi, da bi se že sedaj trudili za Božje kraljestvo. Vrata vanj nam odpira samo iskrena ljubezen, ki je zelo konkretna, polna dobrih del. »Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti, bodo kakor zvezde za vso večnost,« je prerok Danijel videl v viziji poslednjega dne. Za nekatere bo to veseli dan srečanja z Bogom, za nekatere pa dan sramote in odpada, ker niso želeli zaznati trenutka odrešenja. Vse je odvisno od nas samih, zato okrepimo svojo vero, utrdimo upanje in poživimo ljubezen.
»Bog je z eno samo daritvijo za vselej naredil popolne tiste, ki so posvečeni,« je zapisal avtor pisma Hebrejcem (10,11-14.18) in spodbujal svoje naslovljence. Odrešenje ni naša zasluga, ampak Božji dar. Kaj je duhovnik za nas: tisti, ki mašuje, deli zakramente in uči verouk, ali kaj več? Duhovnik je posrednik Božjih milosti in v Jezusovem imenu opravlja daritev, ki jo je Jezus opravil enkrat za vselej. Ko bomo na duhovnika gledali kot na posrednika svetih skrivnosti, bomo lahko sprejeli tudi določene opomine in graje, kajti duhovnik ne govori v svojem imenu, ampak kot Jezusov poslanec.
Danes smo sposobni napovedovati vreme zelo natančno. Skrbno opazujemo dogajanje okrog sebe in sčasoma smo si pridobili izkušnjo, da lahko kontroliramo dogajanje v naravi. Kako pa je z dogajanjem v naši duši? Za ta proces pa mnogi nimajo časa, pa čeprav je najpomembnejši. Z današnjim evangelijem nas Jezus ne želi strašiti. Na pretresljiv način nas opozori, da se bo ta svet, ki je videti iz dneva v dan trden v svojem bivanju, naenkrat zamajal. Konec sveta se bo zgodil v času, ki ga ne poznamo. Vendar v resnici to ne bo konec. Bo le trenutek obračuna in preobrazbe. Prišla bo torej Božja sodba nad svetom, nad človeštvom. Poveličani Kristus bo »na oblakih neba« prišel s silno močjo in slavo. Pred njegovo poslednjo sodbo nihče ne bo mogel ubežati. Za nikogar smrt ni konec. Vse umrle bo Kristus v hipu obudil od mrtvih. Vse človeštvo bo pri polni zavesti moralo – vsak zase – dati odgovor glede svojega življenja na zemlji. Ne bo vseeno, kako smo živeli. Dobri bodo zveličani, hudobni pogubljeni. Dosedanji svet se bo čisto vsem porušil. Nihče se ne bo mogel vrniti vanj. Nastalo bo novo nebo in nova zemlja. Božji Sin Jezus Kristus je sodnik sveta. Tudi nas zanima, kdaj bo poslednja sodba. Jezus nas opozarja, da smo v poslednjem času. Prvi kristjani so mislili, da se bo to zgodilo vsak čas. Ker se ni in ker je minilo že 2000 let od Kristusovega zemeljskega življenja, vidimo, da čas do drugega Kristusovega prihoda na svet ne bo čisto kratek, vseeno pa je poslednji. S koncem sedanjega sveta bo tudi konec časa, ker je čas le razsežnost tega sveta. Večnost, ki sledi, pa ni minljiva. »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikdar ne bodo prešle,« nam govori Jezus. Vse, kar Bog reče, tudi izvrši. Nanj se lahko vedno zanesemo in z njim tudi vedno računamo. On se veseli srečanja z nami. Zato bodimo pripravljeni za dan, ko nas bo poklical, da ne bomo prišli pred njega praznih rok. Vse, kar storimo iz ljubezni, je popotnica, ki nam na stežaj odpira vrata v nebo.