Vedenje Jezusovih sorodnikov
    Pridejo v hišo in zopet se zbere množica, da še kruha ne morejo zaužiti. In ko so njegovi to slišali, so šli, da bi se ga polastili; govorili so namreč: »Iz uma je.«

    Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Od Beelzebula je obseden in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Poklical jih je in jim govoril v prilikah: »Kako more satan izganjati satana? In ako je kraljestvo sámo v sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. In ako je hiša sama v sebi razdvojena, ta hiša ne more obstati. In ako se je satan vzdignil zoper sebe in je razdeljen, ne more obstati, ampak ga bo konec. Nihče ne more priti v hišo močnega in mu opravo ugrabiti, če močnega poprej ne zveže; šele tedaj bo njegovo hišo oplenil. Resnično, povem vam: Človeškim otrokom bo odpuščeno vse, kar so zagrešili grehov in kletvin; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, nikoli ne dobi odpuščanja, temveč je kriv večne pregrehe.« Trdili so namreč: »Od nečistega duha je obseden.«     Tedaj pridejo njegova mati in njegovi bratje in ga zunaj stoječ dadó poklicati. Sedela pa je okoli njega množica, ko so mu rekli: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje so zunaj in te iščejo.« Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozre se po tistih, ki so sedeli okoli njega in pravi: »Glejte, moja mati in moji bratje! Kdor namreč spolni božjo voljo, ta mi je brat in sestra in mati.«

Mr 3,20-35

BOG NAS OSVOBAJA

   Velikonočni čas se je končal. Jezus nas danes postavi pred korenito odločitev, ki določa njegov in naš odnos do Boga Očeta. On sledi Očetovi volji. Ali mu pustimo, da to voljo pokaže tudi nam? Pismouki Jezusovo ravnanje razlagajo na najslabši možni način, na hudoben način. Kako pa mi presojamo delovanje ljudi, ki nas obkrožajo? Kdo je Bog in kdo sem jaz? Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben. Šele, ko se sprejemam kot ustvarjeno bitje z različnimi omejitvami, ki so povezane z mojo človeško naravo in z zakonitostmi zemeljskega življenja, lahko svoje življenje opredeljujem med tem, kar sem že in kar še ne. Sem v nenehnem nastajanju, ki ni odvisno le od mene, ampak tudi od tistega, ki mi je podaril življenje in mi zaupa. Vse, kar bom postal, je v veliki meri naravnano nanj, ki je moj stvarnik in odrešenik. Njemu sledim in se ga oklepam, ker sem le ob njem varen in močan vsak trenutek svojega življenja.

   Adam je hotel biti več, kot mu je dopuščala njegova narava. Ker se je obrnil od Boga, se je pustil preslepiti in je prelomil zahtevo Boga, kot beremo v 1. Mojzesovi knjigi (3,9-13). Če sem človek, ne morem biti hkrati bog oziroma vse premorem v njem, ki mi daje moč. S svojim Odrešenikom sem sposoben živeti brez Adamove krivde in v svet prinašati življenje, ki ne mine.

   Vera je samo ena, ker imamo enega in edinega odrešenika, ki je prehodil našo pot, bil na koncu izdan in križan. Vendar je zaradi nas vstal od mrtvih in nam tako odprl prihodnost, ki nima konca. Apostol Pavel nas v 2. pismu Korinčanom (4,13-5,1) nagovarja: »Bratje in sestre, ker imamo istega duha vere … tudi mi verujemo in govorimo. Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja.« Gospod skrbi za nas in nam zagotavlja, da je pri njem prostor za vsakega izmed nas.

   Jezus je delal čudeže in z njimi potrjeval, da ni navaden človek, ampak Bog. Jezus najprej odgovori pismoukom, nato pa pojasni, kdo so v resnici njegovi sorodniki. Ravnanje pismoukov imenuje greh proti Svetemu Duhu. S priliko pove, da je sam poln Svetega Duha. Pove, da z Božjo močjo, ki se ji satan ne more upreti, izganja demone in dela tudi vse druge čudeže, ki presegajo človeško omejenost. So znamenje tega, da ima Bog glavno besedo. Jasno pokaže, da ima oblast odpuščati grehe. Ve, kaj hoče Bog in kako je treba razumeti Božje zapovedi. Dobro tudi ve, kateri grehi so odpuščeni in kateri niso. Kletev proti Svetemu Duhu je greh, ki nas ujame in zapre v upor ter sovraštvo do Boga, zato ni odpuščen. Iz sobesedila je razvidno, da storimo greh proti Svetemu Duhu takrat, ko srečamo človeka, ki je poln Svetega Duha in deluje z Božjo močjo, a mi tega ne priznamo, ampak trdimo, da ta človek dela s satanovo močjo. Jezus o pismoukih in njihovih razlogih za takšno lažno razlago ne izreče dokončne sodbe. Pove pa jim, naj ne varajo samih sebe. Pokaže jim, da sami sebe postavljajo v strašno nevarnost, ko sodijo njega. S tem nam jasno pokaže, na kakšen odpor tudi v nas naleti Jezusovo delovanje. Tako bomo laže razumeli, zakaj je bil obsojen na smrt. Sorodnikom, morda smo to tudi mi, jasno pove, da smo njegovi sorodniki le, če mu resnično pripadamo in uresničujemo Božjo voljo. Naša vez z Jezusom je odvisna od našega vedenja v odnosu do Boga. Srčika Jezusove osebnosti je spolnjevanje Očetove volje. Z njim smo lahko povezani le tako, da smo poslušni Bogu. Jezus ve, kaj hoče Bog Oče od njega. Po njem Bog Oče tudi nam kaže, kakšna je njegova volja za nas in za vse: vsem pokazati Njegovo ljubezen in iz nje zajemati za pravi odnos do sebe, drugih in stvarstva. Biti moramo prinašalci miru in ljubezni. Na žalost se večkrat zgodi, da sklepamo kompromise z ljudmi, ki ne sledijo Bogu in nas hočejo spraviti na napačno pot. Zato se vsak dan trudimo za živo in močno vero v Jezusa Kristusa tako, da prosimo Boga za milost vere, upanja in ljubezni. On naj nam pomaga, da ga bomo prepoznavali v vsakdanjih dogodkih in ga častili v Duhu in resnici.