Delovanje Svetega Duha

    Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj. Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«

Jn 15,26-27; 16,12-15

ODPRIMO SE ZA DAROVE DUHA

    Ko se je Jezus poslovil od svojih učencev, jih ni zapustil kot sirote. Obljubil jim je Duha Tolažnika, dobrega svetovalca in vodnika. Res smo velikokrat v dilemi, kako naj se odločimo, zato nam vedno manjka pravih svetovalcev. In najboljši svetovalec  je gotovo Bog, ki ljubi vse ljudi in je vsak posameznik zanj največja dragocenost. On ne gleda na to, kdo je na kateri strani, ampak daje vsakemu novo priložnost, da se dokaže. In kako naj odgovorimo na takšno neizmerno Božjo ljubezen? Samo z ljubeznijo in zaupanjem. Kako birmanci z veseljem pričakujejo dan birme, ker  je z birmo povezano obdarovanje. Apostoli pa so z Marijo vztrajali v molitvi, ker so potrebovali moč od zgoraj, da so lahko neustrašeno stopili iz zaklenjene dvorane in vsem oznanili veselo novico o vstajenju. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi mlade generacije in tudi mi z enakim veseljem čakali na prihod Svetega Duha? Binkoštni čudež  je vedno potreben, kajti pogosto smo podobni apostolom pred prihodom Svetega Duha, saj se pogosto ne upamo javno izpostaviti in pričati za Jezusa.

    O prvih binkoštih nam slikovito spregovorijo Apostolska dela (2.1-11). Pojavi se vihar, ki je napolnil vso hišo, pojavijo se jeziki podobni plamenom nad njihovimi glavami in vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom. Začeli so govoriti v jezikih, ki jih niso poznali, zato je bilo to veliko presenečenje za vse navzoče in tiste, ki so se zbrali kasneje. Nihče ni pričakoval, da bo zunanji vihar postal predvsem notranje doživetje veselja in navdušenja. Apostoli so bili naenkrat pripravljeni na oznanjevanje, ki so ga mnogi od njih končali tako kot njihov učitelj, z nasilno smrtjo. Pripoved o prvih binkoštih sprejmimo z veliko željo, da nas Sveti Duh razsvetli in posveti za neustrašeno oznanjevanje ljudem današnjega časa. Tudi ljudem, s katerimi se srečujemo, moramo oznaniti veselo novico, da je Bog tu za nas in nas neskončno ljubi.

    Apostol Pavel, ki je doživel milost spreobrnjenja in srečanja z Jezusom, nam v pismu Galačanom (5,16-25) sporoča, naj živimo v Duhu in ne strežemo poželenju mesa. Reklame nam govorijo, da obstajajo izdelki, ki bodo potešili vsa naša pričakovanja. To je velika laž. Na ta način nas želijo zapeljati v lažne užitke, ki dejansko so tisti trenutek užitki, a nas pustijo prazne. Meso in duh, materija in duhovnost, si vedno stojijo nasproti drug drugemu in se največkrat izključujejo. Pa ne bi smelo biti tako: nismo angeli, ampak telesna bitja, vendar tudi nismo živali, ampak bitja, ki so ustvarjena po Božji podobi in sličnosti. Zato morajo vse naše mišljenje, govorjenje in dejanja prežemati sadovi Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost … Seveda se darov Svetega Duha ne da kupiti, ampak si jih moramo izmoliti in izprositi, predvsem pa se odpreti Božji ljubezni, ki nam jih radodarno daje, samo tega pogosto ne opazimo, ker smo zaposleni z deli mesa.

    Kdo je Duh resnice, ki ga je Jezus obljubil? O tem nam spregovori evangelij po Janezu (15,25-27; 16,12.15). Duh resnice izhaja iz Očeta in nas poučuje o vsem, kar je potrebno za zgledno, smiselno življenje. Kot Božji otroci doživljamo moč ljubezni, ki vse prenese in vse odpusti. Zato nam je Oče blizu kot tisti, ki nas razume in se veseli z nami, ko smo pogumni in se pustimo voditi Svetemu Duhu. Binkoštna nedelja nas vabi, da razmišljamo o Svetem Duhu. Vabi nas, da oživimo v sebi okus po birmi, da se zavemo vseh sedmih darov, ki smo jih sprejeli in so v nas. Dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti in pobožnosti in dar strahu božjega. Duhovno bogastvo in razkošje, ki nam je dano, pa je prepogosto v nas kot speča princeska. Da bi prišlo do prebujenja, se priporočimo Svetemu Duhu. Prosimo ga! Morda ne znamo negovati odnosa s Svetim Duhom. Zato je pomembno, da ga vsak dan prosimo, naj nas razpoloži za vedoželjnost, naj nas razsvetljuje in nam daje moč, da bomo v odnose z ljudmi prinašali ljubezen. In zvečer se mu zahvalimo za bližino in za pomoč. Počasi pronica v nas dar strahu božjega, da smo za vse svoje početje odgovorni sami pred sabo, pred drugimi in pred Bogom. Ko naredimo trden sklep, da bomo zvesti odločitvam, ne gre vedno tako gladko in sproščeno. Stvari zapletemo in podležemo tistemu, kar želi meso. Zato še posebej prosimo Svetega Duha, naj v nas premaga dela mesa in nam da svoje darove, ki nas delajo novega človeka.