Jezus kruh življenja III
Jn 6,51-58
HRANA ZA VEČNO ŽIVLJENJE
Človek je bitje, ki hrepeni po preseganju samega sebe. Želi si živeti in ta želja je tako močna, da se s pomočjo znanosti trudi, da bi podaljšal svoje življenje. Jezus nam ponuja mnogo več, ponuja nam večno življenje. Bog je človeka ustvaril za večno življenje. Dal mu je vse potrebno da to tudi doseže. Dal mu je svobodno voljo, da izbira in uravnava svoje življenje. Za pravo izbiro pa je potrebna modrost. Marsikdo si želi modrosti, vendar je težko najti pravo modrost, saj je le ta v Bogu. Najdemo jo lahko, če se odpremo Božji milosti in prisluhnemo Božjemu glasu.
O modrosti govori odlomek iz knjige Pregovorov (9,1-6). Modrost se razodeva preprostim, katerih srca niso navezana na zemeljske reči. Mnogi bi radi postali popolni in nesmrtni, a nas naše zemeljsko življenje pogostokrat bolj oddaljuje, kot pa približuje temu cilju. Modrost se ne kaže v znanju, ampak v izpolnjevanju Božje volje.
Apostol Pavel nas v pismu Efežanom (5,15-20) opogumlja naj ravnamo modro. Modrosti ni v razbrzdanem življenju, ampak pride ko nas napolnjuje Duh. Duh je tisti, ki osmišlja naše življenje in mu daje pravo vrednost. Samo prava modrost nam odpira tisti svet, po katerem hrepeni človekova duša. To je Božji svet, kjer ni čutnega zadovoljevanja, ampak hvaležnost in slavljenje.
V evangeliju po Janezu (6,51-58), se nam Jezus predstavi kot živi kruh, ki prihaja iz nebes – hrana nesmrtnosti. Človekov duh ne potrebuje kruha, vina in druge hrane, ampak hrano, ki jo daje Bog, saj izhaja iz Boga. Jezus je prišel na svet, da bi nam dal te hrane. Postavil je evharistijo, kjer nam daje Božjo hrano, ki jo naša duša potrebuje za duhovno življenje. Jezus sam pravi: »Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.« To pomeni, da če s preprostim srcem ne obhajamo zakramenta svete evharistije v slavljenju Božje veličine in uživanju evharističnega kruha in vina je naše večno življenje v resni nevarnosti, saj edino on daje moč naši duši.
Prosimo Boga za modrost, da bi se znali prav odločati in za moč, da bi tako živeli, da bi vredno prejemali obhajilo ter varno prispeli v Očetovo hišo.