Jezus dobri pastir

     Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da volk prihaja, ovce popusti ter zbeži in volk jih pograbi in razkropi. Najemnik zbeži, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in svoje poznam in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in za ovce dam svoje življenje. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga zopet prejmem. Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga jaz dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

 Jn 10,11-18

JEZUSA SKRBI ZA NAS

    Podoba dobrega pastirja je zelo stara, že od začetkov krščanstva, saj so prvo upodobitev našli v rimskih katakombah. Jezus je voditelj, ki nima pred seboj samo elite, tiste najboljše in najbolj poslušne, ampak mu ni vseeno, kaj se dogaja s tistim enim, ki se je oddaljil, ki je zašel, ki tava v temi, ki je ogrožen, ki je obupan, ker ne vidi smisla svojega življenja. Božja dobrota je neizmerljiva, zato Jezus pusti pridne in ubogljive ter gre iskat izgubljene. Lahko celo rečemo, da so mu izgubljeni najbolj pri srcu, saj je v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori in spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi. Danes hočemo vsako stvar oceniti in določiti njeno vrednost. In koliko sem jaz vreden? Koliko je vreden človek, za katerega je Kristus umrl? Nobena banka ne premore denarja, s katerim bi lahko plačala pravo vrednost vsakega človeškega bitja. Samo Bog ve, koliko sem vreden. Zanj sem bil dragocen, zato me je ustvaril. Jaz pa se večkrat igram z življenjem in svoje bivanje postavljam na kocko. Naj mi Bog oprosti, če sem na kak način preizkušal njegov najdragocenejši dar.

    Smo sposobni delati čudeže? Ne, nismo, saj smo samo ljudje. Samo Bog lahko dela čudeže in obuja od mrtvih. Apostol Peter je dobro vedel, da sam ni sposoben narediti čudeža, lahko pa je dobro orodje v Božjih rokah. O tem beremo v Apostolskih delih (4,8-12). Peter in Janez sta v Jezusovem imenu ozdravila bolnega človeka. To sta storila v moči vere v Boga. Vsak čudež, ki ga storimo ali ga prepoznamo, je vedno povezan z vero. Bog je namreč tisti, ki po naših rokah lahko rešuje, tolaži, nasičuje in blagoslavlja. V njem je odrešenje, v njem dobi človeška zgodovina pravo smer. Brez vere ni čudežev, ker jih nismo sposobni zaznati, pa čeprav se čudeži vedno dogajajo, le ne vidimo jih.

    Kako se najbolj pokaže Božja ljubezen? Tako, da nas je nebeški Oče priznal za svoje otroke in nas posinovil. O tem spregovori Prvo Janezovo pismo (3,1-2). Biti Božji otrok je največja čast, ki nam jo je Bog naklonil. Nisem Božji ljubljenec, ker sem storil mogočna dela, tudi nisem si mogel te časti pridobiti s kakšnim privilegijem. Bog me ima rad, zato me je posinovil, me sprejel za svojega in mi odprl zaklade svoje ljubezni. Jezusovo poslanstvo kot človeka in Boga, ki je živel med nami, je bilo, da nam razkrije podobo svojega Očeta, ki nas ima rad in mu ni vseeno, kaj se z nami dogaja. Sedaj smo Božji otroci, zato se moramo truditi, da tega dostojanstva ne zapravimo. Kako lepo bi bilo, da bi vsak človek enkrat za zmeraj začutil, kako ga ima Bog rad.

     Evangelij po Janezu (10,11-18) nam spregovori o dobrem pastirju. Morda sodobnemu človeku podoba dobrega pastirja ni več tako blizu, še manj podoba ovce, ki jo sodobni svet pogosto uporablja za človeka, ki ne razmišlja s svojo glavo. Vendar je prav podoba dobrega pastirja najbolj idealna podoba sožitja med Bogom in človeštvom. Pastir je zelo preprost človek, katerega najpomembnejša naloga je, da pase čredo na dobri paši in da skrbi, da se katera ovca ne bi zgubila, ali da je ne bi napadel volk, ki preži nanjo, da bi jo ubil. Pastirju je vsaka ovca zelo dragocena, saj mu prinaša vir preživetja, zato je do vsake ovce ljubezniv in ga skrbi zanjo tako podnevi, ko je na paši, kot ponoči, ko je v staji. Če se kateri ovci zgodi nesreča, jo brž poišče in poizkusi rešiti, jo prinese nazaj k čredi in obveže. Kakšna je razlika med pastirjem in najemnikom? Pastir ima rad svojo čredo in se trudi, da se nobeni ovci ne bi zgodilo nič hudega. Najemnik pa je v službi in mu je prav malo mar, kaj se dogaja s čredo, ker čreda ni njegova. Jezus je za vsakega izmed nas daroval svoje življenje in nam tako pokazal, kakšna je popolna ljubezen. Ali smo pripravljeni posnemati Jezusa kot dobrega pastirja ali pa smo neodgovorni najemniki. Samo ti dve možnosti imamo. Ker je Bog moj pastir, mi nič ne manjka; vsega imam v izobilju, pri njem sem popolnoma na varnem. Sprejmimo ljubezen Boga, ki nam s podobo dobrega pastirja želi povedati, da nas ljubi bolj kot si moremo misliti, da ga skrbi za nas in nas želi obvarovati pred volkovi, ki na vsakem koraku prežijo na nas, da bi nas uničili, predvsem da bi nas odtrgali od Jezusa in nas speljali na kriva pota ter nas pahnili v nesrečo.