Jezus se prikaže učencem
Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.
Ko pa so o tem govorili, je Jezus sam stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!« Vznemirili so se in se prestrašili ter so mislili, da vidijo duha. In rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam v srcih vstajajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tu kaj jesti?« Dali so mu kos pečene ribe. In vzel je ter vpričo njih jedel.
In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma. In rekel jim je: »Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in tretji dan od mrtvih vstati ter v njegovem imenu oznaniti pokoro in odpuščenje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. Vi pa ste priče teh reči.
Lk 24,35-48
MIR VAM BODI!
Vsi bi bili radi mladi, lepi in poskočni, toda telo je podvrženo zakonom razpadljivosti. Kaj pa naša duša in naš duh? Z leti ne postanemo drugačna osebnost, ker nam je Bog dal dušo, ki je samo naša in se ne spreminja. Božji duh daje tej duši svežino in lepoto, zato blagor človeku, ki je Bog njegova ljubezen in upanje. Varen je pred miki tega sveta, ker je njegov cilj v nebesih, tja pa ne pridemo avtomatsko. Potrebno je veliko truda, da ohranimo Božjo lepoto, ki nam je bila podarjena. Vendar se splača: Jezusov vstajenjski dogodek je edino zagotovilo, da za velikim petkom pride vedno velika noč. Čeprav smo iz mesa in krvi, si prizadevajmo, da bomo, kolikor je le mogoče, brez krivde, čisti in neomadeževani. Imejmo močno voljo in se trudimo, da bi dosegali vsaj relativno popolnost. Krivdo je sicer težko priznati, vendar medsebojne odnose rešujemo le z iskrenostjo in z željo vseh članov, da vsak naredi dobro, ki ga je sposoben narediti. Bog namreč pošilja svoj blagoslov na naša prizadevanja. In ne obstaja kakšen greh ali kakšna človekova slabost, ki je Bog ne bi mogel odpustiti in človeku zagotoviti lepšo prihodnost.
Človek ubija in uničuje vse, kar naj bi bilo večje od njega. Naš napuh je tako velik, da ne dovolimo, da bi bil kdo večji od nas, da bi bil nad nami Bog, ki se vpleta v naše intimne zadeve. Človek težko sprejema resnico, da je ubijalec in glavni krivec. Apostolska dela (3,13-15) pa poročajo, da je apostol Peter jasno povedal Judom, ki so ga poslušali: »Začetnika življenja ste ubili. Toda Bog ga je obudil.« Peter je bil priča teh dogodkov, zato ni mogel govoriti drugače. Tudi nam je Jezus izkazal neskončno ljubezen, ko nas je posinovil, zato moramo govoriti in s svojim življenjem dokazati, da je Jezus naš odrešenik.
Zakaj je Jezus sprejel smrt na križu? Da bi postal za nas spravna daritev. S svojim trpljenjem in smrtjo nas je odkupil, zato je sedaj odrešenje naša prihodnost. Apostol Janez nam v 1. pismu (2,1-5) piše: »Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili. Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.« Zato se ne bojmo, ampak zaupajmo v Božjo previdnost, njegovo ljubezen in usmiljenje. Z veseljem in ljubeznijo sprejmimo njegov nauk in živimo tako, kot nas uči. To ni težko za tistega, ki zares ljubi. Ljubezen je edina stvar, ki ostane in lahko spremeni svet.
Vstali Jezus je apostole večkrat presenetil, ker je prišel iznenada, ko ga niso pričakovali. Marsikateri izmed njih je bil prestrašen, kajti vstajenjski dogodek ni bil matematična formula, ampak nekaj, za kar si potreboval močno vero. Evangelij po Luku (24, 35-48) nam da vedeti, da jih je Jezus pomirjal z besedami: »Mir vam bodi!« … »Mesija je moral trpeti in tretji dan vstati. In vi ste priče teh stvari!« Vstali zveličar ne prinaša v svet razdora in maščevanja, ker smo ga pribili na križ in umorili, ampak prinaša odpuščanje in nam podarja novo upanje. Zato se ne bojmo, On je z nami vse dni do koca sveta. S svojim vstajenjem nam je pokazal, da se naše življenje ne konča tukaj na zemlji, ampak gre preko groba. To je zares vesela novica, zato se trudimo, da bomo tako živeli, da bomo dosegli obljubljeni raj. Gotovo smo negotovi, tudi apostoli so bili negotovi, saj jim je Jezus moral pokazati, da je resničen. Jezus je resničen. To je naše upanje, da bomo tudi mi vstali in z njim živeli v večnosti. Zaradi tega je zelo pomembno, da to novico, to upanje, širimo in tako pritegnemo tudi druge ljudi k Jezusu, ki je umrl in vstal za vsakogar. Jezus čaka, da se pridružimo skupnosti verujočih, da ga sprejmemo in živimo po njegovem nauku, da se mu pustimo najti. On nas bo končno popeljal v svojo slavo. Naj nam Bog pomaga, da bomo ljubili svoje brate in sestre in uresničevali čudoviti Božji načrt, ki ga ima z nami.