Ozdravljenje gobavca
In k njemu pride gobavec in ga na kolenih prosi: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus se ga usmili, stegne svojo roko in se ga dotakne ter mu reče: »Hočem, bodi očiščen.« In takoj je gobavost izginila in je bil očiščen. In z ostrimi besedami ga je takoj odpravil in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš; ampak pojdi, pokaži se duhovniku in za svoje očiščenje prinesi njim v pričevanje dar, ki ga je Mojzes zapovedal.« Ta pa je odšel in začel na vsa usta razglašati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel očitno iti v mesto, ampak je bival zunaj, na samotnih krajih; in od vseh strani so hodili k njemu.
Mr 1,40-45
BOG NAS ŽELI OČISTITI
Zakaj smo na svetu? Ker nas ima Bog rad. Njegova ljubezen ne pozna meja, zato je vse, kar Bog ustvari, dobro in lepo. Na svetu smo zato, da ljubimo. Ustvarjeni smo iz ljubezni in Bog želi, da to ljubezen, ki je bila položena v naša srca z rojstvom in prečiščena z zakramentom krsta, širimo po vsem svetu in tako rešujemo svet od zla in zablod. To je naše plemenito poslanstvo in način, kako z Bogom soodrešujemo. Trpljenje in slabo, kar se nam dogaja, v veliki meri proizvajamo sami, ker se mačehovsko obnašamo do okolja, ki se nam potem maščuje, in ker se prepuščamo stvarem, ki nas zasužnjujejo in nam jemljejo človeško dostojanstvo. Čas je, da se poberemo skupaj in naredimo prostor vsemu, kar je pozitivno in vredno spoštovanja.
V odlomku iz tretje Mojzesove knjige (13,1-2.44-46) beremo navodila, kako naj ravna tisti, ki je zbolel za gobavostjo: naj nosi pretrgana oblačila, ima razmršene lase, opozarja okolico, da je nečist, in biva izven skupnosti. Vsaka bolezen je proti življenju. To vsi čutimo. Tudi Bog se ni nikoli sprijaznil z boleznimi. Še najslabše pa je, da bolezen človeka osami in ga oddalji od njegovih bližnjih. Marsikdo se izogne bolnemu človeku, da se ne bi okužil. Toda tak strah je največkrat odveč: bolni potrebuje bližine, dovolj je, da ga poslušamo in je njegov križ lažji. Obiskovati bolne je namreč delo ljubezni, ki nam bo na stežaj odprlo vrata v nebesa.
Tudi apostol Pavel nas v prvem pismu Korinčanom (10.31-11,1) vabi: »Bratje in sestre, naj si jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo.« Vse, kar smo in kar imamo, naj bi bilo v Božjo slavo. Življenje smo prejeli od njega in njemu ga vračamo. Zato je prav, da Jezus postane naš vzornik in se zato trudimo, da bi ga čim bolj posnemali. Kristjan posnema Kristusa, ki je prišel za vse ljudi brez razlike. Treba se je truditi, da se približamo vsakemu človeku, mu prisluhnemo in mu poskušamo pomagati. Božje kraljestvo odpira samo ljubezen. Zato bodimo dobri do vsakogar, ki ga srečamo na svoji življenjski poti.
Evangelij po Marku (1,40-45) nam spregovori o ozdravitvi gobavca. Gobavost je bila nekoč zelo huda in neozdravljiva bolezen. Za takšnega človeka je bila edina odrešitev smrt. Tako je bilo, dokler ni prišel Jezus iz Nazareta, ki je z Božjo močjo ozdravljal sleherno bolezen. Ni dopuščal, da bi bolezen zmagovala in da bi trpljenje odvzelo človeku voljo do življenja. Ozdravljal je ljudi, ker so se mu smilili. Ozdravljeni prejme novo stanje kot Božji dar, za kar je treba biti vedno hvaležen. Tudi mi smo velikokrat obdarjeni z različnimi milostmi, a redkokdaj se za to Bogu zahvalimo. Danes opažamo drugačno gobavost, ki se kot kužni virus širi v družbi. Gre za duhovno gobavost, ko je virusno obolela človekova duša. Ljudje današnjega časa niso več občutljivi za greh. Prepuščajo se življenju od danes do jutri, delajo, kar delajo drugi, ne glede na to, ali je dobro ali slabo. Pozabljajo, da je hoja brez kompasa tavanje v temi. Zaustavimo se in poglejmo, če nismo morda na slabi poti. Glejmo, kod hodimo, dokler še ni prepozno. Prosimo Jezusa, da bi spregledali in verjeli v njegovo moč in pomoč, kot je to storil gobavec: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Bog zmore vse in nam želi pomagati, vendar moramo sodelovati z njegovo milostjo. Jezus nas vabi, še posebej v tem času, ko je pred nami postni čas in nova priložnost, da se osredotočimo na bistveno in sledimo Božjemu klicu, se zavemo svoje grešnosti in računamo na Božje usmiljenje. On nas čaka vsak trenutek. Odločimo se in se povežimo z njim. Naj nam pri tem pomaga Božja milost, da bomo očiščeni duhovne gobavosti vse delali v Božjo čast in slavo.