Mož z nečistim duhom

    Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.

Mr 1, 21-28

POKLICANI SMO ZA PRIČEVANJE

    Morda se vam je že zgodilo, da ste kupili nekaj, za kar se je kmalu izkazalo, da pravzaprav ne potrebujete. Premamila vas je reklama ali pa privlačna ponudba. »Artikel«, ki smo ga kupili, nam je na neki način lagal: »Lep, dober in pravi sem. Kupi me!« Nasedli smo, pozneje pa spoznali, da nam je »lagal«. Podobno taktiko ima hudobni duh: kaže se nam privlačnega, a laže. Zavaja nas. Nagiba nas k slabim dejanjem in nam prišepetava, da se bomo z njim rešili, a potem, ko grešimo, spoznamo, da smo napačno ravnali. Manipulacija je način delovanja hudobnega duha. »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni,« so se čudili prebivalci Kafarnauma zaradi čudeža, ki so ga videli. Kdor je poslan, ima polno moč delovanja. Jezus se je zavedal poslanstva, ki mu ga je izročil Oče. Tega bi se moral zavedati vsak kristjan. Vsi smo poslani, da pričujemo z besedo in dejanji, da je Kristus naš Gospod in da je Božje kraljestvo že med nami. Ko bo v nas več poguma, ko bomo stali za svojimi besedami in dejanji, bodo mnogi spregledali in sprejeli Jezusa za svojega odrešenika.

    »Kdo je pravi prerok?« so se večkrat spraševali Izraelci na poti v obljubljeno deželo. Je Gospodov prerok podoben prerokom in magom, ki so jih videli pri sosedih? Peta Mojzesova knjiga (18,15-20) nam postavi v ospredje poklic pravega preroka: »Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor sem jaz, ti bo obudil Gospod, tvoj Bog; njega poslušajte.« Eden od kriterijev je bil, da prerok ni učil drugačnega nauka in ljudi ni oddaljeval od pravega Boga. Isti kriterij velja za sodobne učitelje: pravi je samo tisti, ki je zvest Bogu v svojih besedah in dejanjih, zato ljudi ne vodi na stranpota. Takšne pričevalce moramo izprositi in izmoliti.

    Apostol Pavel je v svojem prvem pismu Korinčanom (7,32-35) naročal, da se vsak drži tega, za kar je poklican: kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovo, kdor pa je oženjen, se ubada s svetnimi stvarmi, kako bi ugajal ženi. Mi se pa tako radi ukvarjamo s stvarmi, ki niso naša domena in kritiziramo stvari, o katerih nimamo pojma. Vera in Cerkev sta od Boga, zato sodbo prepustimo njemu.

    V današnjem evangeliju po Marku (1,21-28) se Jezus sooča s hudobnim duhom. Premaga ga, ko ga izžene iz človeka, katerega ima v oblasti. Bodimo pozorni, kdaj se to zgodi! Na začetku Jezusovega javnega delovanja, saj smo še vedno pri prvem poglavju Markovega evangelija. Evangelist postavi ta dogodek v prvo poglavje, kar pomeni, z njim Jezus nakaže svoj program: prišel je, da nas osvobodi zla. V prvem poglavju nas najprej vabi, naj hodimo za njim: tako smo prejšnjo nedeljo poslušali o poklicu prvih učencev. Tokrat pa nam sporoča, da ima njegova beseda moč, da premaga hudobnega duha.
Človekova osamljenost in zaprtost vase torej nista končni, saj nas Kristus osvobaja iz oblasti hudobnega duha. V evangeliju se vsa izganjanja hudega duha dogajajo v težavah. Nečisti duh jih ovira. Poglejmo današnji evangelij. Hudobec se upira in zavpije: »Kaj imamo opraviti s teboj!« Res je, nič ni skupnega med dobrim in zlim, med lažjo in resnico. »Si nas prišel pokončat?« Dejansko pa nas pokončuje zlo, ki je v nas in se uničujemo sami, ko se istovetimo z zlom. »Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega.« Hudobni duh nerad zapušča tistega, ki ga ima v oblasti. Zato tudi nas zlo nerado zapušča, ampak je boj z njim težak, boleč in dramatičen. »Vem, kdo si,« pravi hudobec Kristusu. Boji se Jezusa, ker je že v puščavi spoznal njegovo moč in ve, da je pred njim nemočen. Skušnjavec imenuje Kristusa »Sveti od Boga«, ker hoče, da bi ga že sedaj priznali za Božjega Sina in mu hoče, podobno kot v puščavi, preprečiti, da bi šel v trpljenje. Kristus nas bo prav s trpljenjem (boj z zlim je dramatičen!) odrešil in na križu razodel pravo podobo Boga, ki nas tako ljubi, da gre na križ za nas. To podobo neskončno ljubečega Boga pa hoče hudobni duh izmaličiti. Ne nasedajmo mu! Jezusovo govorjenje je bilo jasno. Konkretna dejanja in čudeži so njegov nauk potrjevali. Ljudje so strmeli nad tem, kar je delal, in mnogi so verovali vanj. Danes ni nič drugače: dela, ki jih vodi ljubezen, so zelo hitro opažena in mnogim v oporo, da ne omagajo.