Jezus začne učiti

   Ko pa so Janeza vrgli v ječo, je Jezus prišel v Galilejo in je oznanjal evangelij o božjem kraljestvu, govoreč: »Čas se je dopolnil in božje kraljestvo se je približalo; spreobrnite se in verujte evangeliju!«

   Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ko sta mreže metala v morje; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi.« In takoj sta mreže popustila in šla za njim. Ko je od tam šel malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže; takoj ju je poklical in zapustila sta svojega očeta Zebedeja z najemniki v čolnu in odšla za njim.

Mr 1,14-20

ČAS JE ZA SPREOBRNJENJE

   Čas je kratek. Ne vem, če se tega zavedamo. Vsak hip smo izpostavljeni kakšni nevarnosti, zato ne vemo ne ure ne dneva, kdaj se bo naša zemeljska pot končala. In kaj bomo takrat pokazali svojemu Stvarniku in Odrešeniku: prazne roke ali poln nahrbtnik dobrih del? Hvala Bogu, da nam daje še eno priložnost: zdaj je pravi čas, da se spreobrnemo in zaživimo kot novi ljudje. K temu nas vabi Božja beseda te nedelje. Jona vabi Ninivljane k spreobrnjenju in ti se spreobrnejo, zato Bog ne uniči Niniv, ampak odpusti prestopke prebivalcev mesta. Tudi Jezus oznanja, da je prišel čas spreobrnjenja in vere v Božji evangelij. Vendar istočasno vabi, da hodimo za njim: tako kot je poklical apostole, kliče tudi slehernega izmed nas, da opustimo posvetne skrbi in sledimo Božjemu klicu.

   Prerok Jona (3,1-5.10) dobi jasno sporočilo, s katerim ga Bog pošilja v Ninive: »Vstani, pojdi in oznani!« Božji glas je jasen in nedvoumen: kogar Bog izbere, ga pošlje s konkretnim naročilom v točno določen kraj. Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes: Bog ima na razpolago samo konkretne ljudi, ki so danes njegovi glasniki in sodelavci za Božje kraljestvo. Ninivljani so prisluhnili Bogu, se spreobrnili in se rešili, saj so zapustili hudobno pot in verjeli Bogu. Kaj pa mi? Ali verjamemo, da nas Bog ljubi in želi, da zapustimo svoja hudobna pota in hodimo za njim? Verjetno raje prisluhnemo raznim duhovnim »zvodnikom«, ki nas peljejo v svoje vode, daleč od Gospoda. Še je čas, da se zavemo svoje zablode in se ji odpovemo.

   Apostol Pavel v prvem pismu Korinčanom (7,29-31) svari: »To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek.« Če je čas kratek, se ne smemo navezovati na nobeno stvar, še najmanj na materialne stvari. Hkrati pa je sedaj edini čas, da lahko naša ljubezen naredi kaj dobrega. Samo ljubezen lahko dela čudeže in samo konkretna ljubezen nam odpira vrata v nebo.

   V evangeliju po Marku (1,14–20) Jezus razglasi nastop božjega kraljestva za vse ljudi. Vendar se Jezus obrača tudi na posameznike, zlasti ko nabira apostole. Posameznik, ki ga Jezus pokliče, je poklican k radikalni drži, v kateri hodi za njim. Vsem je namenjen Jezusov klic: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« ter: »Hodi za menoj!« Tudi nam, ki živimo v 21. stoletju. Simon Peter je prvi apostol, ki ga je Jezus poklical, naj hodi za njim. Jezus ga je tudi pripravljal na vodilno službo v Cerkvi, zato je bil še toliko bolj dolžan razviti radikalno držo svoje hoje za Kristusom. Peter tej nalogi ni bil vedno zvest. Najhuje se ji je izneveril, ko je med Jezusovo aretacijo Jezusa zatajil. Vendar je zelo hudo prelomil držo, ki jo je bil dolžan živeti, tudi že takrat, ko se je Jezus odločil za pot v Jeruzalem kljub nevarnosti aretacije in likvidacije. Peter se je zbal za Jezusa in je čisto po zemeljsko razmišljal, da ga mora nemudoma odvrniti od te odločitve. Petru je v tem trenutku zgolj človeško posvetno gledanje zakrilo pogled na temeljni smisel Jezusovega prihoda na svet. Jezus je Petra ostro prijel zaradi tolikšne slepote. Peter je kot človek z omejenim spoznanjem stopil pred Jezusa in ga skušal odvrniti od poti v Jeruzalem. Jezus mu ukaže, naj se umakne izpred njega in se postavi za njim. Torej naj ne misli posvetno, ampak naj hodi za njim. Naš odgovor na Jezusov klic ima vedno dve plati: da zapustimo navlako preteklosti in se obrnemo k njemu in hodimo za njim. Jezusov klic tudi od nas zahteva, da smo radikalni. Jezus kliče ljudi, ki so potopljeni v svoje številna dela in skrbi. Tisti, h katerim se s klicem obrača, že imajo svojo pot in svoje življenje. Ribarijo. Mateja pa najde za pisalno mizo na carini. Jezus nas kliče, da postanemo svobodni od navezanosti na greh, na svet, na ljudi, na delo, na zagotovljenost preživetja. Zato pravi, da je pravi njegov učenec tisti, ki je pripravljen vse zapustiti. S tem radikalnim izražanjem hoče Jezus le jasno razložiti, kolikšna je vrednost življenja po evangeliju. Tisti, ki je pripravljen vse zapustiti zaradi Kristusa, bo nagrajen z novim odnosom svobode do življenja, do dela, do imetja, do ljudi, do družine in bo na varni poti v večno življenje.