Prilika o pametnih in nespametnih devicah

    Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa s seboj vzele olja; pametne pa so s svetilkami vred vzele olja v posodicah. Ker pa se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa nastane vpitje: ‚Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti!‘ Tedaj vse tiste device vstanejo in napravijo svoje svetilke. In nespametne rečejo pametnim: ‚Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo.‘ Toda pametne odgovorijo: ‚Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajavcem in si ga kupite.‘ Medtem ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zapro. Pozneje pa pridejo tudi ostale device in pravijo: ‚Gospod, gospod, odpri nam!‘ On pa jim odgovori: ‚Resnično, povem vam: Ne poznam vas.‘ Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.

Mt 25,1-13

BODIMO MODRI IN ČUJEČI

   Počasi se cerkveno leto izteka, zato nas tudi Božja beseda spominja na iztek našega zemeljskega življenja in na prehod v večnost, v nebeško kraljestvo, po katerem hrepeni naša duša, ki si želi popolnega združenja z Bogom. Kristus bo prišel ob koncu sveta kot sodnik in vsakdo bo takrat moral dati obračun o svojem življenju oziroma o trgovanju s talenti, ki jih je prejel. Po kakšnih kriterijih bomo sprejeti v Božje kraljestvo? Vstopil bo tisti, ki je strah premagoval z modrostjo srca, pričakovanje krepil z upanjem, indiferentnost z dobrimi deli, živel v luči vere in hrepenel po večnem življenju. Na zemlji hodimo v veri in ne v gledanju, zato je potrebna preudarnost in modrost, da ne zgrešimo cilja, kot se je to zgodilo nespametnim devicam. Delajmo za svoje odrešenje in za odrešenje sveta, dokler imamo čas. Ko bo prišel Gospod, ne bo več časa za dobra dela; lahko se nam zgodi, da naletimo na zaprta vrata. Zato si prizadevajmo za modrost, ki nam bo pomagala, da prav spoznamo svojo nalogo, ki nam je namenjena od začetka sveta, ter se usmerimo v pravi cilj svojega življenja. Potrudimo se in odvrnimo pogled od blišča tega sveta ter se obrnimo k Bogu, ki je vir življenja, milosti in ljubezni.

   Vsi bi bili radi pametni, a žal mnogi ne vedo, da je za pravo pamet treba tudi moliti in kaj žrtvovati. Knjiga modrosti (6,12-16) nam predstavi modrost: »Blesteča in neugasljiva je modrost, z lahkoto se da spoznati tistim, ki jo ljubijo, najti tistim, ki jo iščejo; vnaprej se da spoznati takim, ki po njej hrepenijo.« Kdor hrepeni po modrosti in jo išče, temu bo razodeta. Modrost je namreč na razpolago vsem, Bog nam jo v obilni meri podarja, a žal je mnogi ne iščejo in se ne trudijo, da bi jo prejeli. Zato, če hočemo sami sebi dobro, iščimo modrost z globoko ponižnostjo in hvaležnostjo, ker je Božji dar, ki ga prejmemo brez svojih zaslug.

    Kako je s tistimi, ki so zaspali? Mar gredo za vedno v pozabo? Apostol Pavel je v 1. pismu Tesaloničanom (4,13-18) naročal, naj ne živijo v nekem lažnem upanju: »Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali v Jezusu, privedel skupaj z njim.« Torej je zelo pomembno, kakšno bo na koncu naše upanje: bomo zaspali v Gospodu ali nas bo odnesel veter? Obudimo torej vero v večno življenje in čakajmo na Kristusa z prižganimi svetilkami.

   V evangeliju po Mateju (25,1-13) nam Jezus predstavi zgodbo o desetih devicah, ki čakajo ženina. Ene so pametne, druge nespametne. To je odslikava časa, v katerem živimo. Verjetno bi bilo danes razmerje drugačno: tri pametne proti sedmim nespametnim. Komu smo podobni: pametnim, ki so šle čakat ženina in vzele tudi olje, ali nespametnim, ki so na olje pozabile? Res je, da ne vemo ne dneva ne ure, kdaj bo ženin prišel in bo treba stopiti pred Božje obličje. Čuječnost je zato vedno dobrodošla. Zgodba govori o pogojih, ki jih mora upoštevati Jezusov učenec, da bo njegova hoja za Kristusom povezana s poveličanjem in ne z obsodbo. Ne sledimo komurkoli, ampak Kristusu, ki je naš odrešenik in tudi sodnik ob poslednji sodbi. Zato ima Jezusov učenec modro srce, na Jezusov prihod čaka z upanjem in ljubeznijo, kar daje njegovi veri moč, da je stalno buden in pozoren na znamenja časov. Olje njegove svetilke mora biti povezano s pravičnostjo, upanje pa usmerjeno na končni cilj, večno življenje pri Gospodu. Po veri postane Kristus Božja moč v našem življenju. Samo po veri moremo resnično hoditi za Kristusom in je Cerkev za nas zakrament odrešenja in zveličanja. Naj nam Bog pomaga, da bomo modri in čuječi, da se bomo pravilno odločali in sprejeli Jezusa za svojo Pot, Resnico in Življenje.