Jezus obljubi Petru najvišjo oblast
    Ko pa je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Reče jim: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Tedaj je svojim učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus.

Mt 16,13-20

TEMELJ NA SKALI

    Kakšno Cerkev je imel Jezus v mislih, ko se je poslovil od svojih učencev in je Petra postavil za svojega namestnika na zemlji? Vemo, da je Peter Jezusa zatajil pred neznano deklo, zato se čudimo, da mu je Jezus še vedno zaupal. Prej bi pričakovali, da bi postal prvi papež apostol Janez. Jezusov načrt je bil jasen: na zemlji ne potrebuje popolne Cerkve, ampak takšno, ki je grešna in se zato vsak dan ozira v nebo in hrepeni po nebeškem Jeruzalemu. To seveda ne sme biti naša potuha: greh je sicer naš vsakdanji spremljevalec, vendar nam Jezus naroča: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet!« Kakšno vlogo ima papež? Jezus je že vedel, zakaj je Petra postavil na to mesto. Papež je človek z dobrimi in slabimi lastnostmi, a  je orodje, preko katerega Sveti Duh vodi Cerkev. Papeževa odgovornost je velika. Ob problemih, s katerimi se sooča Cerkev, papežu ni lahko zastaviti besedo in reči: »Pedofilija je smrtni greh, zato se bomo borili proti njej z vsemi sredstvi!« Vse to je res, a hkrati se moramo zavedati, da so Božji načrti navadno drugačni od sposobnosti našega dojemanja. Pustimo Bogu, naj nas prečisti in usposobi za pričevanje vere.

    Kar si Bog zamisli, tega ne more noben človek spremeniti. Tako ima Bog z vsakim človekom svoj načrt. Na to nas spominja prerok Izaija (22,19-23). Bog nam daje, da smo to, kar smo. On potrebuje za širjenje evangelija zanesljive ljudi, zato moramo biti goreči in navdušeni pričevalci za vero. Bog je vsakega izmed nas na svoj način izbral, nam zaupa in na nas računa. Zato bodimo dobro orodje v Božjih rokah.

    Človekov napuh je zelo velik: posameznik ne išče le prvega mesta med ljudmi, ampak bi rad tudi Boga pahnil z njegovega prestola. Toda, ali smo brez Boga sposobni narediti kaj dobrega za človeštvo? Apostol Pavel nam preko pisma Rimljanom (11,33-36) razodeva veličino Boga. Kdo lahko dojame Božje načrte? Kdo lahko Bogu kaj svetuje? Pavel želi povedati, da smo od Boga prejeli vso modrost in sleherno spoznanje. Zato ga moramo slaviti in se mu zahvaljevati. Naša zahvala naj bo vedno tudi prošnja: »Gospod, prenovi nas v svojem Duhu!«

    Jezus v evangeliju po Mateju (16,13-20) sprašuje apostole, kaj pravijo ljudje o njem. Ljudje imajo različna mnenja, zato Jezus postavi novo, zelo osebno in temeljno vprašanje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Tukaj se zopet izpostavi Peter in izpove vero v Jezusovo božanskost. Nihče od sodobnikov si kaj takega ni upal izreči. Zato Jezus postavi Petra oziroma njegovo vero za temelj Cerkve, ki je peklenska vrata kljub neštetim napadom ne bodo premagala. Ti napadi so se vršili skozi vso zgodovino in se vršijo tudi danes, na prikrit način ali pa odkrito, kot se to dogaja v nekaterih deželah Bližnjega vzhoda. Kaj pravijo ljudje o Jezusu danes? Njihova mnenja so različna: eni ga imajo za največjega človeka v zgodovini, drugi za preroka, nekateri pa mu ne priznajo niti tega, da je nekoč bil na našem planetu. Kaj menijo drugi ljudje, ni pomembno. Važno je, kaj meni pomeni Jezus in kako on utrjuje mojo vero. Če bi nam kdo postavil vprašanje: »Kdo je Jezus zate?« bi verjetno marsikdo občutil nelagodje. O tem marsikdo nikoli ne razmišlja, saj so mu bolj pomembne stvari, ki jih »potrebuje« za to življenje. Vendar nam stvari in skrbi tega sveta ne bodo odprle vrat v nebeško kraljestvo. Potrebujemo spoznanje, kot Peter, ki goji živi stik z Jezusom. Zato z globoko vero iščimo stik z Bogom v nas in obdržimo naravnanost na Boga, kajti le tako bomo premagali sleherni napad zla, ki nas hoče uničiti. Zaupajmo Bogu in verjemimo, da nas bo njegova ljubezen našla in nam podarila svoj mir.