Jezus obljubi Svetega Duha

     Ako me ljubite, ohraníte moje zapovedi. In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in tudi ne pozna; vi pa ga poznate, zakaj prebiva pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot; prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl; vi pa me boste videli, zakaj jaz živim in vi boste živeli. V tistem času boste spoznali, da sem jaz v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta me ljubi; a kdor ljubi mene, ga bo ljubil moj Oče in ga bom ljubil jaz in se mu razodel.«

Jn 14,15-21

ODPRIMO SE BOŽJEMU DUHU

    Krščansko vero bi danes marsikdo rad potisnil v preteklost, češ da ni več v skladu z modernim življenjem. Zato smo pogosto na razpotju, ko ne vemo, po kateri poti naj gremo. Navadno sta pred nami dve poti, a le ena je prava. Življenjske prelomnice zato od nas zahtevajo veliko razmišljanja, preudarjanja in odločanja. Ko človek reče ne zakramentom in ne dovoli Božjemu Duhu, da bi ga prevetril, zares lahko govorimo o veri preteklosti. Jezus je za to vedel, zato je pred svojim odhodom v nebo zagotovil: »Prosil sem Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj!« In kako si zagotovimo Duha Tolažnika? Da živimo po Božjih zapovedih, ki so povzetek vse resnice o človeku in Bogu. Zato odprimo na stežaj vrata svojega srca, da vstopi Božji Duh in nas predrami, spodbudi in razpoloži za dejavno služenje Kristusu, ki je med nami skrit v različnih potrebah ljudi, ki čakajo na nas.

    Božji Duh deluje, kjer hoče in kakor hoče. Filipa je vodil v glavno mesto Samarije, da tam oznanja evangelij. Apostolska dela (8,5-8.14-17) pripovedujejo, da mu je množica prisluhnila in mnogi so sprejeli krščansko vero, ker so v njem videli človeka, ki je gorel za svojega Boga, kar so potrdila številna ozdravljenja. V mestu je nastalo veliko veselje. Ali tudi mi premoremo kaj tega veselja, ki ga prinaša Božja beseda? Se tudi po našem življenju ljudje spreobračajo h Kristusu? Če ni tako, se bo treba vrniti v čase prvotne gorečnosti. Nova evangelizacija je priložnost, da se vrnemo k izviru, iz katerega so črpali apostoli in mnogi kristjani, ki so z veseljem živeli krščanstvo in ga sprejeli kot način življenja. Krščanstvo je način življenja, sicer ne premoremo  doživeti Božjega dotika, ki nas spodbuja k pričevanju.

    Peter nam v Prvem pismu (3,15-18) polaga na srce, da moramo biti vsakomur pripravljeni odgovoriti o razlogih našega upanja. Priporoča nam, da slavimo Kristusa v svojih srcih, kajti to prinaša veselje. Vedno pogosteje prihajamo v položaj, ko so pred nami ljudje, ki so brez upanja, ki iščejo trdne opore. Slabi kristjani bi bili, če ne bi tem ljudem v stiski priskočili na pomoč z močno vero in trdnim upanjem, saj vse vodi in usmerja Bog. Vanj moramo zaupati, on je tudi resnični vir našega upanja, saj nam je obljubil, da bo vedno z nami.

   V evangeliju po Janezu (14,15-21) nam Jezus direktno pove: »Kdor me ljubi, bo spolnjeval moje zapovedi!« To je res. Tistega, ki ga imamo radi, ne želimo izgubiti, zato se trudimo, da ne bi prekinili prijateljstva z njim. To je pravo razumevanje strahu božjega. Ne bojimo se Boga, bojimo se izgubiti prijateljstvo z njim. Tam, kjer je ljubezen, tam je sprejemanje, razumevanje, dom. Če imamo Jezusa radi, nobena stvar ne bo težka, ker bomo vedeli za razloge svojih odločitev. Jezus je namreč prišel, da bi imeli življenje v izobilju. Jezus je apostolom pred odhodom obljubil Duha Tolažnika. To je Duh resnice, ki ga pošilja tudi nam. Le v moči Svetega Duha zmoremo ljubiti Jezusa. Samo kdor resnično ljubi Jezusa, ga more videti, občutiti. Ko se srečamo z njim v globini svojega srca, se nas dotakne in nam da moč za oznanjevanje. Ko smo zaljubljeni, tega ne skrivamo in se ne menimo za komentarje ljudi okoli nas, ampak nas ta ljubezen žene s tako silo, da je ni mogoče ustaviti. Podobno je v odnosu do Boga. Ko se nas dotakne s svojim Svetim Duhom, živimo samo še zanj in nas neodobravanje sveta ne more odvrniti od njega. To je moč Duha, ki nas vodi preko vseh preprek h končnemu cilju, k združitvi z Jezusom, saj je obljubil, da bomo večno živeli z njim. Zato zberimo pogum in odprimo vrata svojega srca Svetemu Duhu, da nas prepoji z milostjo in v nas odpre studenec žive vode, ki teče v večno življenje.