Dobri pastir

    »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčji hlev skozi vrata, ampak prileze drugod, ta je tat in ropar. Kdo pa pride skozi vrata, je pastir ovác. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in on svoje pokliče po imenu in jih vodi ven. Kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujim pa ne pojdejo, ampak bodo zbežale od njega, ker ne poznajo glasu tujih.« To priliko jim je povedal Jezus; oni pa niso razumeli, kaj je pomenilo, kar jim je govoril. Jezus jim je torej zopet spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene, bo rešen in bo hodil ven in bo našel pašo.

Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.

Jn 10,1-10

ZAUPAJMO DOBREMU PASTIRJU

    Filozof H. Bergson je zapisal: »Prebral sem na stotine knjig, a nobena mi ni prinesla toliko luči in navdušenja kot verz iz 23. psalma: 'Gospod je moj pastir, nič  mi ne manjka.'« Ta izpoved je središče bogoslužja na nedeljo Dobrega pastirja. Ta stavek je pesem veselja in solidarnosti za vse nas, ki živimo v svetu, v katerem je veliko teme in nevarnosti s strani različnih tatov, ki nas vsak dan ogrožajo. »Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar,« nam govori Jezus v današnjem evangeliju. Marsikdo se trudi, da bi prilezel v nebesa po kakšni drugi poti, a to ni mogoče. Samo ozka vrata vodijo v nebo in kdor ravna drugače, kot uči Jezus, jih ne bo našel. Božja milost je velika, vendar smo sami krivi, če jo zavračamo. Bog je vedno izbira in odločitev, ali ga bomo sprejeli ali zavrgli, je odvisna od vsakega posameznika. Zato: pamet v glavo in srce na prežo, da ne bomo zgrešili tistega trenutka, ki je ugoden prav za nas.

    V Apostolskih delih (2,14.36-41) je Peter množici v obraz povedal, da so morilci, ker so Jezusa pribili na križ. »Kaj naj storimo?« so ga vprašali poslušalci. Peter jim je odgovoril, da je potrebno, da se spreobrnejo in najdejo pot h Kristusu. Isto pravi nam. Tudi mi smo potrebni spreobrnjenja srca, kajti le tako bomo lahko sledili Kristusu, ki je edini vodnik v nebeško kraljestvo. Mi smo sveti krst in druge zakramente že prejeli. Toda če ne živimo iz moči zakramentov, je bilo vse zaman. Božja milost računa z našim sodelovanjem. Samo to nas bo obdržalo močne in trdne, da ne bomo nasedli prevaram tega sveta.

    Od kod prihaja rešitev? Peter je v 1. pismu (2,20-25) pisal svojim vernikom, naj posnemajo Kristusa in hodijo po njegovih stopinjah, ker nam je on dal zgled, kako je treba umreti grehu in hoditi po njegovih stopinjah. Kdor blodi, potrebuje vodnika in boljšega vodnika, kot je Kristus, ni mogoče najti! Zato pogumno stopajmo za njim. Delajmo dobro zaradi Kristusa, ki je navzoč v najbolj ubogih, kajti samo dobrota in ljubezen delata čudeže. Zelo pomembno je, kakšni so naši motivi pri opravljanju dobrih del. Bog vidi v naše srce, zato bodimo iskreni pred seboj, ljudmi in Bogom.

    V evangeliju po Janezu (10,1-10) nam Jezus spregovori in dobrem pastirju. Kdo je pravi pastir? Tisti, ki se ne pritihotapi v hlev skozi luknjo v ogradi, ampak upa vstopiti v hlev skozi glavna vrata. Tistega, ki prihaja naravnost, se ovce ne bojijo, ker nič ne skriva, ampak pozna ovce in one poznajo njega. Za Kristusa, ki prihaja k nam kot dobri pastir, se je treba potruditi: njegove zapovedi so sicer zahtevne, a nas zanesljivo vodijo v srečno večnost. Ali je mogoče priti v nebesa brez Jezusa Kristusa? Za nas kristjane je to nemogoče, ker poznamo svojega odrešenika. Zato sedaj nismo več pod postavo, ampak nas rešuje samo vera v njega, ki je prišel na svet kot človek, da bi nas odrešil. Jezus predstavlja vrata k ovcam, on nas pričakuje in ima pripravljen prostor za vsakega od nas. Daje nam popolno svobodo in nas vodi na sočne pašnike svoje ljubezni. Želi si, da smo srečni in veseli v zavetju njegovega srca. Daje nam vse, če ga sprejmemo za svojega odrešenika in vodnika. Daje nam največ, kar je mogoče, daje nam življenje v obilju, večno življenje obsijano z lučjo ljubezni in radostjo. Na nas je, ali se bomo oklenili njega, ki nam želi dobro, ali pa se bomo raje ozirali za lažnimi preroki, ki nam kažejo lažno srečo tega sveta in nas vodijo proč od Božje ljubezni. Tatov in roparjev je danes povsod polno. To so ljudje, ki nas izkoriščajo in se okoriščajo na račun majhnih, tisti, ki zatirajo reveža, ki v človeku vidijo samo orodje za dosego svojih ciljev – materialnega bogastva. Resnična sreča – tudi že tu na zemlji - je samo v Bogu. On edini nam zagotavlja pravi dom, kjer domuje sreča. Zato se z vsem srcem oklenimo Dobrega pastirja, da nas pripelje v objem Božje ljubezni.