Božje Jagnje

    Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«

Jn 1,29-34

BODIMO OTROCI LUČI

   »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta,« je Janez Krstnik govoril v puščavi. Tako je ljudem razkrival tistega, ki lahko človeka in svet reši slehernega zla. Tudi danes greh še ni izgubil svoje ostrine in zato še vedno iščemo odrešenika in hrepenimo po njem. Zato mora vsak najti oseben odgovor na vprašanje: »Kdo je Jezus Kristus? Kaj mi pomeni? Je On moj odrešenik?« Za kristjane velja Jezusovo naročilo, da moramo iti po vsem svetu oznanjat veselo vest o odrešenju. Predvsem pa je potrebno, da smo najprej luč med tistimi, kjer živimo, saj se je misijonsko področje razširilo tudi na Evropo. Stara Evropa namreč pozablja, da je njena kultura zgrajena na krščanskih koreninah in da je bila prav Evropa nosilka evangelija različnim tujim narodom. Sedaj pa se bo verjetno zgodilo obratno: misijonarji iz daljnih dežel bodo morali priti, da bi rešili in spreobrnili staro Evropo. To je za nas izziv, da smo tam, kjer živimo, sol in luč,.

   Božje odrešenje ni privilegij enega naroda ali enega ljudstva, kajti Bog se je rodil kot odrešenik vsega človeštva in vesolja. Zato imamo vsi poklic oznanjevanja in pričevanja, da je Jezus res pravi Bog in naš odrešenik. Prerok Izaija (49,3.5-6) je svojim poslušalcem razlagal, kako je bil Izrael izbran, da se po tem narodu Bog razodene svetu. Takole pravi: »Zato te bom postavil za luč narodom, da boš moje odrešenje do konca zemlje.« To je velika odgovornost, kajti izbrani morajo postati luč drugim narodom. V Novi zavezi je ta obljuba prešla na vse ljudi dobre volje. Mi vsi moramo biti luč ob poti vsem, ki tavajo v temi in iščejo smisel svojega življenja. Pričevanje pa ni toliko v besedah, ampak predvsem v dejanjih, doslednem življenju po zapovedih in v dobrih delih.

   Apostol Pavel se je zavedal, da ga je Jezus izbral za veliko misijonsko nalogo: vsem poklicanim mora oznaniti novico o odrešenju. »Milost vam in mir od Boga!« tako je navadno naslavljal svoje poslušalce v svojih pismih (1 Kor 1,1-3). Res sta osnova našega odrešenja Božja milost in mir srca, kar nam lahko daje samo Bog. Kjerkoli smo, je Bog z nami. Sedaj pa smo na vrsti mi, da ta mir in Božjo ljubezen, ki smo ju prejeli, ne zakopljemo, ampak ju velikodušno delimo z vsemi. Potrudimo se, da bomo živeli v milosti in si s tem zagotavljali večno srečo.

   Evangelist Janez (1,29-34) poroča o dogodku ob reki Jordanu. Jezus se je ljudem razodel že pri svojem krstu. Takrat ga je Janez Krstnik prepoznal in je lahko vsem navzočim dejal: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. On je večji kot jaz. On vas bo krstil s Svetim Duhom.« To je pravi krst, ki nas notranje prenovi, nam izbriše grehe in nas naredi za Božje otroke. V nas prižge luč Božje milosti, da zmoremo delovati in živeti po zakonih Duha. On sam vstopa v naše življenje in nas povezuje s Stvarnikom, ki nas je ustvaril po svoji podobi. Krst v nas prebuja to, kar je Stvarnik ob stvarjenju položil v človeka, a je greh popačil in nam zakril našo resnično podobo. Le-ta je luč, ki razsvetljuje in kaže pot k Očetu. Jezus je prišel, da za vedno premaga zlo. On želi, da bi človek deloval po njegovih zakonih, zakonih ljubezni. Ustvarjeni smo, da smo sol in luč. S svojim delovanjem in besedo naj prinašamo svetu Boga in s tem v srcu slehernega človeka prižgemo luč, ki morda ugaša ali pa je že ugasnila. To je naše temeljno poslanstvo. Vesolje in srce vsakega človeka - neskončno veliko in neskončno majhno – sta ena sama delavnica, v kateri Oče, Sin in Sveti Duh oblikujejo novo stvarstvo. Zgodovino sicer ustvarjamo ljudje, vendar je v ozadju Bog, ki vse vodi. Bog naj nam pomaga, da bomo svetu prinašali veselje in luč in tako vsakega človeka vodili k Očetu.