Jezusov krst

    Takrat pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez pa mu je branil in rekel: »Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?« Jezus mu je odgovoril: »Pusti zdaj; zakaj spodobi se nama, da tako spolniva vso pravico.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej, odprla so se mu nebesa in videl je božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj; in glej, iz nebes se je začul glas: »Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.«

Lk 4,14-22

NJEGOVI LJUBELJENI SINOVI IN HČERE

   Praznik Jezusovega krsta obhajamo kmalu po božičnih praznikih in pomeni začetek njegovega javnega delovanja in razodevanja Boga v zgodovini. Jezus se je pred začetkom javnega delovanja umaknil v gore, da bi bil sam s seboj in z Očetom. Tako je lahko v miru sprejemal prave odločitve glede svojega delovanja. Ko se je vrnil, je takoj stopil v vrsto z grešniki, da bi prejel Janezov krst, ki je bil zunanje znamenje pokore. Njemu ne bi bilo treba stopiti v reko Jordan, saj je vendar Bog, toda hotel je biti solidaren z nami. Ta program se z Jezusovim bivanjem na zemlji ni zaključil, ampak ga nadaljuje Cerkev do konca časov. Ta naloga je toliko bolj pomembna in nujna v času velikih sprememb, ko so ljudje naveličani in razočarani. Življenje je pogosto težko, zato potrebujemo prerokov, ki bi nam kazali pot in nas opogumljali, da ne bi omagali. Naš cilj je Jezus, ki ga je Oče razodel ob krstu in nam naročil, naj se oziramo nanj in ga posnemamo. Tudi mi smo s krstom postali ljudstvo nove zaveze, ki je poklicano, da s svojim življenjem pričuje, kako nas ima Bog rad.

   Kakšen bo novi Učitelj, ki se je ljudem prvikrat razodel ob krstu v Jordanu? Prerok Izaija (42,1-4.6-7) ga primerja s služabnikom, ki ga Bog podpira, zato bo na njem počival Božji duh. On je luč za tiste, ki so zašli, osvoboditev za vse, ki so v ječah, in novo upanje za osamljene in izgubljene. On ne bo zbiral okrog sebe ljudi z vpitjem in kričanjem, ampak bo vabil s preprostimi besedami: »Hodi za menoj!« In kdor bo začutil v sebi njegov pogled, bo pripravljen pustiti vse in iti za njim. Isto je danes. Smo sposobni svoje načrte zamenjati s poslanstvom, ki nam ga je Bog zaupal?

   Apostol Peter je potreboval veliko časa, da je doumel smisel Božjega sestopa na zemljo. V Apostolskih delih (10,34-38) pravi: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna.« Sedaj vemo, kaj je treba narediti: Boga sprejeti in dosledno živeti po njegovih zapovedih.

   Matejev evangelij (3,13-17) nam poroča o posebnem dogodku ob Jezusovem krstu. Zgodi se namreč nekaj posebnega, kar do takrat še ni bilo videno. Ob krstu se je zaslišal glas Boga Očeta iz nebes, ki je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje!« Nekaj podobnega se zgodi ob slehernem krstu: Bog sestopi z neba in podeli svoj blagoslov novokrščencu. »Tim, Blaž, Maja, Špela, … ti si moj sin, moja hči, rad te imam!« In kakšen bo naš odgovor? Sprejmimo to Božjo ljubezen z veliko hvaležnostjo. Jezus nam je s svojim krstom dokazal, da je odrešenje prišlo za vse, ki so pripravljeni sprejeti Boga. Bog se nikomur ne vsiljuje; on je za nas, med nami in ostane z nami, če ga hočemo sprejeti in živeti, kot nas on uči. Pisatelj Heschel je v svoji knjigi »Človek ni sam« zapisal takole: »V nas vseh je želja po pridobivanju in osvajanju. Le svoboden človek ve, da občutiš pravi smisel življenja, če daješ, skrbiš za druge, če se pobližje srečaš z bližnjim in skušaš zadovoljiti njegove potrebe. Svoboden človek ne gleda v sebi le skupek vnaprej določenih potreb, pač pa mu pomeni življenje usmeritev k določenemu cilju.« Tudi mi imamo določen cilj, ki je Jezus Kristus. Bog nas je ustvaril svobodne in nam dal zmožnosti da služimo bližnjemu, saj tako najlepše in najbolj pristno izražamo svojo bogupodobnost, in mu odgovarjamo kot njegovi ljubljeni sinovi, njegove ljubljene hčere. V moči našega krsta imamo milost, da delamo vsakomur dobro. Bog to želi od nas, vendar potrebujemo njegovo pomoč, zato ga z iskrenim srcem prosimo zanjo.