Jezusovo rojstvo

    Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil Jožef, njen mož, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti. Ko pa je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marijo, svojo ženo; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel, ter je svojo ženo vzel k sebi.

Mt 1,18-24

GOSPOD JE BLIZU

   Advent, čas pričakovanja, se bliža koncu. Na adventnem venčku je zagorela še zadnja sveča. Tako temo razsvetljuje vedno več svetlobe. Nekdo je zapisal, da je za človeka največja nesreča osamljenost, zato najdemo največjo uteho v veri, ko srečamo Boga, ki človeka ne vara. Zato je naša molitev kot dotik s prijateljem, ki vedno čaka pripravljen, da nam pomaga. Glavni problem je torej v tem, kako premagati svojo osamljenost in se srečati z drugimi in z Bogom. Gospod, ki je prišel med nas kot otrok, ni odšel in se ni oddaljil. On želi biti z nami, vendar se nam ne vsiljuje. Zato pripravimo svoja srca na globlji stik z Jezusom, ki se želi roditi v jaslicah našega srca. Z ljubeznijo prinašajmo luč drug drugemu in sprejmimo slehernega človeka, saj tako bomo sprejeli Jezusa in mu omogočili, da se znova rodi v našem življenju.

   Kaj narediti, ko je narod v veliki stiski, kot je bilo Judovo kraljestvo v času vojne proti močnejšemu sovražniku? Prerok Izaija (7,10-14) je kralju Ahazu predlagal, naj ne razmišlja o kakšni diplomatski zvezi, ampak naj se zanese na Boga in mu zaupa. Vera je moč, ki premaga sleherno oviro, zato se ne zanašajmo nase in svojo moč, ampak se prepustimo Bogu. Ker nas Bog ima rad, nam je dal zapovedi, da se jih držimo in tako hodimo v Božji bližini. Ko prelamljamo zapovedi, se oddaljujemo od Boga. Vedno znova iščimo pot vrnitve v Božji objem, ki nam prinaša ljubezen, veselje in luč.

   Apostol Pavel je Rimljanom (1,1-7) razlagal, da morajo biti trdni, kajti Božja beseda je resnična in Božje obljube so zanesljive. Božja milost o odrešenju se je razodela vsem ljudem. Po njem smo prejeli milost, da smo Božji otroci. Kaj večjega se ne more zgoditi. Zato živimo iz vere v Boga, ki je med nami in se nam razdaja pod podobo kruha. Božje delovanje je sicer velikokrat nepredvidljivo, a on nas kliče, tako kot je poklical apostole, da smo njegovi apostoli, izbrani da oznanjamo evangelij in s Kristusom soodrešujemo.

   Kakšno vlogo je imel Jožef v zgodovini odrešenja? O tem nam pripoveduje evangelij po Mateju (1,18-24). Bog ga je izbral kot Marijinega ženina in Jezusovega krušnega očeta. To je bila zanj velika preizkušnja, a jo je sprejel in postal Božji sodelavec. Božje odločitve so velikokrat drugačne od naših načrtov in pričakovanj. Pomembno je, da odkrijemo Božji načrt in ga izpolnimo. Napoved o Jezusovem rojstvu se uresničuje: prišel bo iz Davidovega rodu, spočet in rojen bo po Mariji Devici in bo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Te resnice ni mogoče spreminjati, ampak jo je treba sprejeti kot dar. Pomembno je, da se je vse zgodilo s sodelovanjem človeka, predvsem Marije, ki je velikodušno izrekla svoj DA in Jožefa, ki je ravnal po Božjem navdihu, ko je stal pred veliko skrivnostjo učlovečenja Boga.

   Rimski vojskovodja, cesar in filozof Mark Avrelij je zapisal: »Glej vase! V sebi imaš vir dobrote, ki ti bo nenehno žuborel, če ne boš nehal kopati.« Marija nam je zgled vere, zgled v sprejemanju in poglabljanju Božje resnice. Ona ne misli, da je storila dovolj, ko je Božjo besedo sprejela: ona je tudi ostala v njej. Ni ji dovolj, da jo ima v posesti: živi iz nje. Ni ji dovolj, da ji pritrjuje: razvija jo. Ni ji dovolj, da ji uklanja svoj razum: tudi razglablja o njej. Tudi nas, podobno kot Marijo, naj Bog utrdi v našem iskanju in poglabljanju vere.