Oznanjenje

   V šestem mesecu pa je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In stopil je k njej in ji rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj ta pozdrav pomeni. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo vladal v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki se imenuje nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.« Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

Lk 1,26-38

   Bog je v svoji vsemogočnosti izkazal po Brezmadežni Devici svojo ljubezen, modrost in dobroto. Ona je bila od vekomaj zamišljena v Očetovi stvariteljski ljubezni kot čudovita popolnost njegovega stvarstva, najbolj dragocen dragulj, najvišja umetnina, ki jo je v svoji zamisli pripravil za Mater svojemu Sinu.

   Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju izhaja iz dejstva, da je bila Marija naravno spočeta kakor vsak drug otrok. Bog jo je izbral za posebno nalogo v zgodovini odrešenja, postala je namreč Božja Mati. Zaradi njenega poslanstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha in je bila ob prvem trenutku bivanja deležna posvečujoče milosti.

   Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je dana človeštvu ne le za ideal in vzor, ampak tudi kot mati upanja, priprošnjica pri Bogu in mati usmiljenja. Praznik nas spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in nas vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi mi trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. S praznikom Brezmadežne priznavamo obstoj izvirnega greha, obenem pa utrjujemo vero v središčni pomen vstajenja, odrešenja in večnega življenja po Jezusu Kristusu.

   »O moja brezmadežna kraljica Marija! S teboj se veselim, da te je Bog obdaril s tolikšno čistostjo. Neprestano se zahvaljujem svojemu Stvarniku, ker te je obvaroval slehernega madeža greha. Trdno sem prepričan o tej resnici in sem pripravljen zanjo preliti svojo kri. Želim si, da bi te ves svet spoznal in te hvalil kot čudovito jutranjo roso okrašeno z božjo lučjo; kot popolnoma neomadeževano golobico; kot belo lilijo, ki raste med trnjem… O moja presladka, moja preljubezniva, moja brezmadežna devica Marija! Kako lepa se zdiš samemu Bogu; ozri se s svojimi usmiljenimi očmi na strašne rane moje uboge duše! O Marija, ki si se od prvega trenutka svojega življenja vsa čista in lepa prikazala pred božjimi očmi, usmili se mene, ki sem ne le v grehu rojen, pač pa sem celo po svetem krstu svojo dušo z grehi omadeževal.« (sveti Alfonz Ligvorij)

Janez Krstnik oznanja

     Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal 2 z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« 3 To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju:

Glas vpijočega v puščavi:

Pripravite Gospodovo pot,

zravnajte njegove steze!

Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja.Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«

Mt 3,1-12

PRIPRAVIMO GOSPODU POT

   Pričakujemo napovedanega odrešenika. Kakšni darovi bodo spremljali njegov prihod? Dar Duha bo ljudi napolnjeval z modrostjo, močjo in ljubeznijo; dar pravičnosti bo novo upanje za uboge in zavržene; dar miru bo ponovno povezal razdeljeni svet med seboj; dar ljubezni bo naklanjal eno srce in enega duha; dar spreobrnjenja bo odpiral vrata v srečno večnost. Vse to je uresničeno le delno, zato se zanašamo na Boga, ki je zvest in svoje obljube ne prelomi. Naše upanje je toliko bolj trdno, ker za nas prosi tudi Božja mati Marija, katere brezmadežno spočetje praznujemo na današnji dan. Ona nam kaže pot, ki vodi k njenemu sinu Jezusu in nas spremlja na poti našega spreobrnjenja.

   Prerok Izaija nam v odlomku (11,1-10) napoveduje mesijanske čase. Izraelski narod je bil čisto na tleh. Zaradi svojih grehov in odpada od Boga je Davidova dinastija končala v suženjstvu, toda na tem mrtvem deblu bo vzbrstel nov poganjek. »Na njem bo počival Gospodov duh: duh modrosti in razumnosti, duh svéta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega.« Bog se bo usmilil svojega naroda in iz Davidove rodovine bo prišel odrešenik.

   Apostol Pavel nas v pismu Rimljanom (15,4-9) vabi, da sprejmemo Sveto pismo, ki je bilo napisano za nas, da nas pouči in nam daje tolažbo. Kristus je prinesel na zemljo nov mir in novega Duha, ki je počelo novega stvarjenja. Kako se lahko vključimo v ta proces, ki je usmerjen k novemu, nebeškemu Jeruzalemu? Vabi nas, naj bomo enotni in z vsem srcem, kakor iz enih ust slavimo Boga.

 V evangeliju po Mateju (3,1-12) nas Janez Krstnik vabi k spreobrnjenju. Želi, da vzamemo resno prihod odrešenika in mu pripravimo pot. Kako mu pripravimo pot? Najprej poglejmo svoje življenje in ugotovimo ali gremo pravemu cilju naproti. Naš cilj je Jezus, ki je neskončno pravičen, dober in usmiljen. Zato se moramo tudi mi približati njegovemu zgledu. Ni dovolj, da rečemo: sem veren in hodim k maši, nič pa ne naredimo za brate in sestre v stiski. Krščanstvo ne more biti folklora, ampak mora biti življenjski stil. Če ostanemo le pri zunanjih obredih, bomo podobni farizejem, ki jih prav zaradi te njihove dvoličnosti Jezus pogosto graja. Vse, kar nam je dano, obredi in Božja beseda nas morajo voditi k združitvi z Jezusom, da postanemo z njim eno, kot je bila z njim eno Marija. Danes praznujemo brezmadežno spočetje device Marije. Ta praznik nam želi povedati, da je bila od spočetja brez greha, saj je bila polna Boga. Če sprejmemo Boga v svoje srce in svoje življenje, nimamo več prostora za drugo kramo. In zato vedno znova prihaja Jezus med nas. Očistimo srce in mu pripravimo pot, da ga bomo mogli sprejeti kot svojega odrešenika. Naša mati Marija pa naj nam pomaga in izprosi pri Sinu, da bi našli pot k Očetu, ki nas ljubeče pričakuje.