Opomin k čuječnosti

    Kakor pa je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in (hčere) možili do dne, ko je Noe šel v ladjo, in niso opazili, dokler ni prišel potop in uničil vseh: tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen; dve bosta na kamnu mleli: ena bo sprejeta, druga puščena. Čujte torej, ker ne veste, katero uro pride vaš Gospod. To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, čul in bi ne pustil spodkopati svoje hiše. Zato bodite tudi vi pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.

Mt 24,37-44

ZBUDIMO SE IZ SPANJA

   Spet smo na začetku cerkvenega leta. To je priložnost, da se ustavimo in razmislimo o svojem duhovnem življenju in odnosu do Boga in bližnjega. Začetek cerkvenega leta je poimenovan z latinsko besedo »adventus« in pomeni prihod. Na koga se pripravljamo, če je naš odrešenik že prišel? Pričakujemo njegov drugi prihod v slavi, zato so štirje tedni pred božičem priložnost, da čakamo na Gospoda z upanjem in kesanjem. Liturgična barva v tem času je vijolična, kar pomeni spokornost. Naj bo zato priprava na božič čas notranje prenove, da bo Jezus našel očiščen in pripravljen prostor v našem srcu. Bog čaka na naš odgovor, našo vero, sprejetje Božjih zakonov, da lahko vzpostavi medsebojni dialog med nebom in zemljo. Bog je svoj del izpolnil in sedaj je odvisno od nas, ali se bomo srečali z Bogom in zares zaživeli kot Božji otroci.

   Prerok Izaija (2,1-5) vabi svoje poslušalce, naj z veseljem pridejo k hiši Jakobovega Boga, kajti »s Siona bo prišla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema«. Mi dobro vemo, od kod prihaja odrešenje in od kod prihaja luč, ki nam sveti v temi. Ta luč je naš odrešenik Jezus Kristus, ki je še vedno med nami kot naš učitelj in vodnik. Bog ni pozabil na svojo obljubo: on je vedno živi Bog, ki čaka, da se mu približamo in ga sprejmemo. Samo kdor je blizu njega, občuti njegovo moč, ki ga razsvetljuje, in njegovo dobroto, ki tolaži in opogumlja.

   »Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli,« je apostol Pavel bodril v pismu Rimljane (13,11-14). Res je že nastopil čas milosti, vendar le za tiste, ki Jezusa sprejmejo medse in živijo po njegovi volji. Življenje v samozadostnosti je kratkoročno, le od danes do jutri. Sedaj je pravi čas, da se zbudimo in se odločimo za Boga in tako zase naredimo nekaj dobrega. Ne bo nas rešil svet s svojimi prodajnimi artikli, ampak samo Bog, ki je naš odrešenik. Zato samo njemu velja vsa čast in slava vekomaj.

   Jezus nas v evangeliju po Mateju (24,37-44) vabi, naj bomo budni in vedno pripravljeni na prihod Gospoda. Noetovi dnevi niso le preteklost, ampak tudi sedanjost. Na vsakem koraku namreč doživljamo, kako se svet pogreza v blato greha in hudobije. Mnogi se sicer obnašajo, kot da greha ni več, vendar tiščanje glave v pesek ne pomaga. V takšnem svetu je še posebej potrebna budnost, da nas to blato ne posrka vase, da ne podležemo zakonu množice, ki gre svojo pot mimo Gospoda. Potrebna nam je luč, ki nas bo vodila iz temin, v katerih se nahaja svet, v katerem živimo. Morda težko sprejmemo luč, saj preveč razkriva naša dela in nam je ljubše biti v mraku greha. Gospod, ki znova in znova prihaja v naš svet, je ta luč, ki jo čakamo. Gospod je vedno tu in čaka, da se zbudimo iz spanja naše nevere in mu sledimo. Zato je treba biti iskren pred seboj in pred Bogom in reči: »Gospod, bodi usmiljen z menoj, ker sem grešen človek!« Spreobrnjenec John Henry Newman je zapisal: »O moj Bog! Prišel bo dan, ko bom videl to obličje in te oči, takrat, ko se vrne moja duša k Njemu, da jo sodi. Kako prodorne so te oči! Pregledajo me skoz in skoz, nič jim ne ostane prikrito. Preštel si mi vsak las na glavi, poznaš vsak moj gib, vidiš vsak grižljaj, ki ga zaužijem. Kako čiste so te oči! Tako jasne so, da gledam v njihove globine kakor v prosojen vodnjak, ne da bi uzrl dno; zakaj ti si neizmeren. In kako ljubeče, kako krotke in mile so Tvoje oči! Kakor da govore: 'Pridi k meni!'«