Krivični sodnik in nadležna vdova

   Povedal jim je tudi priliko, da jim je treba vedno moliti in se ne naveličati. Govoril je: »Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za ljudi. In bila je v tistem mestu vdova, ki je hodila k njemu, govoreč: ‚Pomagaj mi do pravice zoper mojega nasprotnika.‘ Nekaj časa ni hotel; potem pa je sam pri sebi rekel: ‚Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za ljudi, bom vendar tej vdovi, ker mi ne da miru, pomagal do pravice, da me ne bo nenehoma hodila nadlegovat.‘« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki vpijejo k njemu noč in dan, in bo pri njih odlašal? Povem vam, da jim bo hitro pomagal do pravice. Vendar, ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?«

Lk 18,1-8

MOLIMO IN SE NE NAVELIČAJMO

   Današnja Božja beseda nas vabi k molitvi, saj nam ponudi dva primera učinkovite molitve, ker nam želi povedati, da Bog zagotovo sliši in usliši našo molitev. Mnogi so prepričani, da so sposobni sami voditi svoje življenje, zato ne potrebujejo drugih ljudi in še manj Boga. Nekaj časa je taka filozofija kar učinkovita, ko pa človeka potiplje kakšna bolezen in so prognoze slabe, nastopi kriza, ki vodi v obup, in takrat bi marsikdo imel rad ob sebi vsaj enega angela varuha. Ljudje smo socialna bitja, zato potrebujemo drug drugega. Ker si življenja nismo podarili sami, ampak so nam ga podarili naši starši, ker jih je Bog za to usposobil, nas vsaj nekaj povezuje z Bogom. Mnogi ne molijo, ker nimajo velikih čustev v odnosu do Boga in zato mislijo, da ne znajo moliti. Molitev pa ni v prijetnih čustvih, ampak v vztrajnem in nenehnem iskanju Boga. Molitev je boj s skrivnostnim in neznanim, je težka avantura, podobna cvetu, ki cveti sredi puščave in v temi. Nekdo je zapisal, da je molitev »težka in izzivalna«, saj človeka ne pusti pri miru, ampak ga izziva z nenehnim razkrivanjem in umikanjem. Ne smemo se ponašati s trenutnimi dosežki, kajti zveličal se bo tisti, ki bo vztrajal do konca.

   Mojzes je zgled vztrajnega molivca. To nam pove 2. Mojzesova knjiga (17,8-13), ko Jozue zmaguje, dokler Mojzes moli z dvignjenimi rokami. Izraelce je na poti v obljubljeno deželo stalno opominjal, da je samo Bog prava rešitev njihovih težav. Na poti so se srečevali z različnimi težavami, povezani z neprijazno naravo, sovražnimi ljudstvi in številnimi drugimi stvarmi, ki so jih skušale odvrniti od nadaljevanja potovanja. Dokler so bili Bogu blizu, je bil on njihov ščit in obramba, ko so se oddaljili od njega. so bile sovražne sile močnejše. Pred nami je ista izbira: kako se bomo odločili?

   Apostol Pavel v 2. pismu Timoteju (3,14-17.4,1-2) le-tega spodbuja, naj ostane pri tem, česar se je naučil in v veri sprejel. Kristjan črpa svojo moč za oznanjevanje iz Božje besede, ki jo je treba najprej poslušati, nato sprejeti kot modrost in jo vključiti v svoje življenje. Sveto pismo je navdihnjena beseda, ni vezana na starodavno miselnost in okoliščine, ampak je živa in učinkovita tudi danes. Pri oznanjevanju je potrebna velika mera potrpežljivosti, prava mera v prepričevanju in poučevanju ter pripravljenost za vsako dobro delo. Zato z veseljem vzemimo Sveto pismo v roke vsak dan, kajti po njem prejemamo koristne napotke za svoje krščansko življenje; tako Bog postaja naš prijatelj in vodnik.

   Pravi molivec je podoben vdovi iz Lukovega evangelija (18,1-8), ki ni nehala prihajati k sodniku, da bi uslišal njeno prošnjo. Ta sodnik je bil znan po svoji neprijaznosti, trdoti in ozkosrčnosti. Vdovo to ni motilo, zato je vztrajala in prihajala vsak dan k njemu, dokler se je ni naveličal in uslišal njeno prošnjo. Jezus to naveže na nebeškega Očeta: če je krivični sodnik uslišal prošnjo, kako ne bi Bog pomagal do pravice tistim, ki prosijo. Ne kar tako, ampak za pomoč je treba Boga prositi v zaupni molitvi, kjer se naša duša dotakne njegove Božje moči. Ne smemo se naveličati prositi v ponižni predanosti njegovi volji. Bog nam daje obilo vsega, kar potrebujemo, iz svoje ljubezni in dobrote. Želi pa, da mu odgovarjamo s svojo ljubeznijo in predanostjo. Morda se nam večkrat zdi, da nismo uslišani, zato potrebujemo potrpežljivost. Bog nas bo zagotovo uslišal, saj želi da čutimo njegovo dobroto, a nas včasih pusti čakati, da nas utrdi v veri in zaupanju. Molitev je dragocen dar, zato molimo kadarkoli moremo in slavimo Gospoda, ker nam daje mnogotere milosti.