Odpoved vsemu

    Za njim pa so šle velike množice in obrnil se je ter jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, poprej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida; da bi se mu potem, ko bo postavil temelj in bi ne mogel dovršiti, ne začeli vsi, ki bi to videli, posmehovati in govoriti: ‚Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dovršiti.‘ Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, poprej ne séde in se ne posvetuje, ali more z desetimi tisoči stopiti nasproti njemu, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči? Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in prosi miru. Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.

Lk 14,25-33

ODLOČITEV ZA VERO

   Odpoved svetu nikakor ni preprosta. Človek mora dobiti v zameno nekaj boljšega, kar daje smisel njegovemu življenju. Vera odpira človeku širše obzorje tako na telesnem, socialnem in duhovnem področju. Svet ni nekaj negativnega, zato ga lahko nadgradi samo tisti, ki gleda nanj pozitivno in sprejema sebe v vseh dimenzijah. Najlepši zgled je Jezus Kristus, ki se ni odpovedal zemeljski stvarnosti, ampak jo je sprejel in ji dal nov smisel. Jezus zahteva od nas, da se odpovedujemo in vsak dan sprejmemo svoj križ, vendar ostanemo v svetu in gremo proti končnemu cilju svojega življenja. Če iščemo le trenutne užitke in se izogibamo sleherni odpovedi in bolečini, bomo težko dosegli končni cilj. Jezus želi, da kljub vsemu živimo polno življenje in gremo z navdušenjem proti končnemu cilju. Če smo omahljivi ali preračunljivi, če v nas ni navdušenja ob vsem, kar Bog stori za nas, nismo na pravi poti. Sodobno življenje je preveč hrupno, ljudje smo vedno bolj oddaljeni od svojega jedra, Božji glas pa je navadno tih in skrivnosten, zato ga težko zaznamo. Smo pripravljeni na spreobrnjenje? Najdimo si tih in prijeten kotiček, kjer bomo lahko sami s seboj in svojim Bogom.

   »Kako bi lahko dojemali Božje stvari, če komaj dojamemo, kar je na zemlji?« se sprašuje pisatelj Knjige modrosti (9,13-18). Kdo lahko spozna Božjo voljo in jasno razloči, kaj hoče od njega Gospod? Če Bog ne bi razsvetljeval našega razuma, bi bilo sleherno naše modrovanje odveč, vedno bi ostali na pol poti. Tako pa Bog vodi naše misli, on nam razodeva skrivnosti večnega življenja. Za to molimo in prosimo Gospoda, da nas obdari s sposobnostjo razločevanja med dobrim in slabim, med krepostjo in grehom.

   V pismu Filomenu (1,9-10.12-17) je apostol Pavel zastopal stališče, da smo pred Bogom vsi enaki, ker smo vsi grešniki in vsi potrebujemo odrešenje. Vse meje je treba odstraniti, kajti v Kristusu ni več sužnja ne svobodnega, kajti vse nas povezuje bratska ljubezen. Zato moramo z veseljem sprejemati tudi tiste, ki so se oddaljili, ki so nas morda zavrgli, a so se vrnili, ker so spoznali Boga in njegovo usmiljenje.

   V evangeliju po Luku (14,25-33) Jezus jasno pove, kdo je lahko njegov učenec. Vsakdo, ki Jezusa postavi na prvo mesto. Ko Jezus kliče, ne sme biti nobene ovire ne s strani staršev ne drugih družinskih članov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Vsako slovo je sicer boleče, a treba je sprejeti ta križ in ga nositi. »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec,« nam govori Jezus. Vsakdo mora sprejeti samega sebe takšnega, kot je, in se dati na razpolago Gospodu, ki nam zaupa in nam želi izročiti poslanstvo. Vsakdo ima križ. Čim težji je križ, tem bolj nas ima Bog rad in hoče biti z nami. Zato z ljubeznijo sprejmimo križ in v veri in zaupanju v Božjo previdnost stopimo na pot za njim. Ne iščimo lažje poti, ampak se z navdušenjem zazrimo v cilj, ki nam ga Bog obljublja. V romanu Grk Zorba lahko preberemo sledečo opredelitev današnjega modernega človeka: »Vse se začne z dejstvom, da se stvari lotevamo le polovično, da povemo samo pol resnice, da smo samo polovično dobri. Zato je v svetu tak nered. Delajte stvari dobro! En dober udarec na vsak žebelj in bo delo hitro in zanesljivo končano.« Bog želi, da nismo polovičneži, ampak da vse delamo z ljubeznijo in navdušenjem.