Ko je naš župnik p. Ivan Hočevar pred meseci pri sveti maši oznanil, da bo župnijsko romanje na Zaplaz, Žužemberk, Šmihel in Draščo vas - ki je njegova rojstna vasica – je povabilo na romanje v meni vzbudilo radovednost, po drugi strani pa milost, da bom lahko šel zraven. Predstavljajo mi je tudi velik izziv, da bi s seboj pripeljal tudi svojo mamo.
Zjutraj smo se zbrali na zbirnem mestu. Bilo nas je za dva avtobusa. Bilo je kar zanimivo tudi zato, ker je z menoj romala tudi moja mama. Navsezadnje je uspelo, da je prišla zraven. Na poti v avtobusu smo prepevali Marijine in druge pesmi ter molili rožni venec. Naš župnik p. Ivan je poskrbel še za dobro voljo. Bilo je zelo lepo.
Naš prvi postanek je bil počivališče Lukovica. Nato smo pot nadaljevali mimo Ljubljane proti Dolenjski, mimo Trebnjega in naprej do znanega škofijskega romarskega svetišča Matere Božje na Zaplazu. Tam smo se pridružili sveti maši, ki jo je skupaj z drugimi duhovniki daroval novomeški škof mons. Andrej Glavan. Bogoslužje je bilo zelo lepo. Pri maši smo prepevali ljudske pesmi. Bil sem prvič v tem romarskem svetišču Dolenjske. »Osrednji del oltarja prikazuje Marijo z Jezusom obdano z oblaki, žarki in množico angelov. V cerkvi so shranjeni tudi posmrtni ostanki bl. Alojzija Grozdeta. Grozdetov oltar pa zaključi mozaik p. Marka Rupnika, ki prikazuje prizor nebeškega Jeruzalema z Jezusom in Marijo ter Alojzijem Grozdetom. Levo in desno so okrašene sveče slovenskih škofij« (Iz letaka o romarskem svetišču Matere Božje na Zaplazu).
Po maši je sledilo druženje ob pecivu in pijači. Nato smo se odpravili proti Žužemberku in tam obiskali župnijsko cerkev sv. Mohorja, kjer smo zapeli tudi nekaj pesmi. Tamkajšnji župnik g. Franc Vidmar nam je predstavil zgodovino cerkve. Njegova izpoved me je kar ganila, saj je bilo res težko med drugo svetovno vojno. Cerkev so požgali in ostal je samo kup ruševin vse do osamosvojitve Slovenije. Ampak hvala Bogu cerkev so obnovili. Molitev se je izplačala.
Po skupinskem fotografiranju smo odšli na kosilo v gostišče Zupančič v Žužemberku. Postregli so nam zelo okusno kosilo. Sledil je ogled Gradu v Žužemberku. Poznalo se nam je že malo utrujenosti predvsem zaradi soparnega dneva. Vmes je že tudi malo kapljal dež. Vodička nas je vodila skozi zgodovino tukajšnjega gradu in spremljal nas je lep razgled na reko Krko in na okoliške vasice. Grad ima zelo bogato zgodovino; splačalo se ga je ogledati.
Nazadnje smo se odpravili še proti Šmihelu, kjer je naš župnik pater Ivan imel novo mašo pred več kot dvajsetimi leti. Gospa Silva Papež, ki je učila našega patra Ivana, nam je povedala nekaj o cerkvi, katere zavetnik je s. Mihael. Presenetila pa nas je njena vnukinja, ki je zapela dve pesmi. Še najbolj je odmevala tista, Angeli živijo ... Po res lepem presenečenju smo se podali še do Drašče vasi in do doma našega župnika, kjer smo spoznali tudi njegovo mamo. Sprejem je bil lep. Pod kozolcem smo se malo ustavili, poveselili, najedli peciva in se družili. Vaščani Draške vasi z Ivanovo mamo na čelu, so nam stoječ na hribčku ob kozolcu še dolgo mahali v slovo. To je bil zame veličasten prizor, katerega si bom zapomnil za celo življenje.
Hvala našemu župniku patru Ivanu za povabilo na romanje in duhovno spremljanje romanja ter tudi patru Francetu za vodstvo drugega avtobusa.
Hvala Bogu za lep podarjen dan, čeprav je bilo soparno in vroče, je bilo vredno napora.
Stanko Semrajc