Jezus pomiri vihar na morju
Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« In pustili so množico ter ga odpeljali s seboj v čolnu, kakor je bil; in še drugi čolni so bili z njim. In nastal je silen vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je čoln že zalivalo. On pa je bil na krmi in je na vzglavnici spal. Zbudijo ga in mu rečejo: »Učenik, ti ni mar, da se utapljamo?« In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Utihni, umíri se!« In veter je ponehal in nastala je velika tišina. In rekel jim je: »Kaj ste tako boječi? Kako, da še nimate vere?« In velik strah jih je prevzel in so govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna veter in morje?«
Prilika o rastočem žitu
In govoril je: »Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam ponoči spi in podnevi bedí, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. Zemlja namreč poraja sama od sebe: najprej bilko, potem klas, nato polno žito v klasu. Kadar pa sad dovoli, pošlje takoj srp, ker je čas žetve.«
In govoril je: »Čému naj primerjamo božje kraljestvo ali v kakšni priliki naj ga ponazorimo? Kakor gorčično zrno je, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji; ko pa se vseje, raste in postane večje ko vsa zelišča in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.«
In v mnogih takih prilikah jim je oznanjal nauk, kakor so ga mogli umevati. Brez prilike jim ni govoril, svojim učencem pa je vse posebej razlagal.
Vedenje Jezusovih sorodnikov
Pridejo v hišo in zopet se zbere množica, da še kruha ne morejo zaužiti. In ko so njegovi to slišali, so šli, da bi se ga polastili; govorili so namreč: »Iz uma je.«
Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Od Beelzebula je obseden in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Poklical jih je in jim govoril v prilikah: »Kako more satan izganjati satana? In ako je kraljestvo sámo v sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. In ako je hiša sama v sebi razdvojena, ta hiša ne more obstati. In ako se je satan vzdignil zoper sebe in je razdeljen, ne more obstati, ampak ga bo konec. Nihče ne more priti v hišo močnega in mu opravo ugrabiti, če močnega poprej ne zveže; šele tedaj bo njegovo hišo oplenil. Resnično, povem vam: Človeškim otrokom bo odpuščeno vse, kar so zagrešili grehov in kletvin; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, nikoli ne dobi odpuščanja, temveč je kriv večne pregrehe.« Trdili so namreč: »Od nečistega duha je obseden.«