»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« Jn 1,1-5
Tako evangelist Janez na začetku evangelija predstavi Jezusov prihod na svet. Vsemogočni Bog, ki je vse ustvaril in vse vzdržuje, se je učlovečil in prišel med nas. Toda človeštvo je raje ostalo v temi, v svojem uničujočem početju in želji po užitkih in oblasti. Luč, ki je prišla na svet, ni bila zaželena, ker odkriva slaba dejanja človeka. Ali nismo tudi današnji ljudje raje v temi, da se ne bi razodela naša dela? V novo leto smo stopili z mnogimi lepimi željami. Ali se bodo uresničile je odvisno od naše povezanosti z Bogom. Iščimo nebeško kraljestvo in on nam bo pomagal. Če bomo iskali zgolj zemeljsko srečo, nas čaka klavrn konec, kajti vse zemeljsko je minljivo.
Zato iščimo modrost, ki prihaja od Boga. Vse bogastvo je nasproti njej prazen nič, nekoristno in nepomembno. Božja modrost ni neko znanje, ampak Božja prisotnost. Ob njej vse dobi svoj smisel in naše življenje je bolj smiselno. Naj nas v svetem letu, ki smo ga začeli vodi on, ki je Pot, Resnica in Življenje. Tako bomo gradili občestvo, katerega temelj je Kristus. On želi, da smo dobro orodje v Božjih rokah, saj preko nas lahko doseže vsakega človeka.
Jože Č.
Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so bili iz sebe nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Lk 2,46-49
Kot starša sta se soočila z globoko skrbjo in tesnobo, ko sta ugotovila, da je Jezus izginil. Njuna skrb izraža ljubezen, ki presega vse razumne meje – ljubezen, ki ne prenaša ločenosti od tistega, ki ga ima rada. To iskanje pa odseva tudi našo človeško izkušnjo iskanja Boga. Kolikokrat se znajdemo v situacijah, ko se zdi, da nas je Bog zapustil ali da ga ne najdemo v svojih okoliščinah? Marijina in Jožefova zgodba nas opominja, da je Bog vedno prisoten, četudi ga včasih ne razumemo ali ne zaznamo takoj.
Jezusov odgovor: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« razkriva globoko povezanost z nebeškim Očetom. Jezus s temi besedami jasno izrazi, da njegovo poslanstvo presega zemeljske odnose in pričakovanja. To je povabilo tudi za nas, da prepoznamo svoje življenje kot del večjega Božjega načrta.
Pogosto smo ujeti v svoje načrte, prioritete in pričakovanja. Vendar nas Jezus uči, da je največji smisel našega življenja prav v tem, da se posvetimo temu, kar je "Očetovo" – iskanju resnice, ljubezni in služenju bližnjemu. S tem se izpolni naš poklic kot Božjih otrok. V trenutkih iskanja, zmede ali dvoma se torej lahko vprašamo: »Ali sem osredotočen na to, kar je mojega Očeta?« Naj ta odlomek postane povabilo k zaupanju v Božjo prisotnost in k večji predanosti njegovemu načrtu za naše življenje. Marijin in Jožefov zgled potrpežljivega iskanja in Jezusov odgovor nas opominjata, da vse, kar je resnično pomembno, najdemo v odnosu z Bogom.
Pripravil Jože Č.
Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,10-14)
Ta svetopisemska misel nosi izjemno globoko in univerzalno sporočilo, ki presega čas in prostor. Angelovo sporočilo, polno veselja, miru in upanja, nas nagovarja k zaupanju in veselju ob Božjem prihodu med ljudi.
"Ne bojte se!" Te besede nas opominjajo, da je Božja navzočnost vir poguma in moči, tudi v najtemnejših trenutkih življenja. Strah, ki nas pogosto ohromi, izgubi svojo moč pred Božjo obljubo odrešenja in ljubezni.
"Oznanjam vam veliko veselje." To veselje ni zgolj trenutni občutek, temveč globoko spoznanje, da je Bog z nami. Rojstvo Odrešenika je izpolnitev preroštev in obljub, ki prinašajo upanje celotnemu človeštvu.
"Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem." Ta himna nebeške vojske nas usmerja k bistvu božičnega sporočila: slaviti Boga in si prizadevati za mir na zemlji. Mir, ki ga Bog daje, ni zgolj odsotnost vojn, temveč globok notranji mir, ki izhaja iz ljubezni in sprave z Bogom ter ljudmi.
To sporočilo nam govori, da je veselje in mir mogoče najti v preprostosti, kakršno simbolizira dete v plenicah in jaslih. Bog se nam razodeva v majhnosti in ponižnosti, da bi bil blizu vsakemu izmed nas. Naj nas te besede povabijo, da v svojem življenju širimo mir, upanje in veselje, ki jih prinaša Kristusovo rojstvo.