ZAKLJUČEK DUHOVNIH VAJ V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
V soboto, 22. junija smo zaključili z letošnjimi duhovnimi vajami v vsakdanjem življenju. Zbirali smo se ob ponedeljkih po maši in si podelili doživetja, ki so se nabrala med tednom ob vsakodnevnih meditacijah. Letošnje duhovne vaje so bile nekaj posebnega, saj je bil naš namen, da se čim bolj zbližamo z Jezusom oz. z Bogom, ki prebiva globoko v naši notranjosti. Z njim se je mogoče srečati le, če se mu popolnoma predamo in izročimo v njegove roke vse svoje vsakodnevne skrbi in ljudi, s katerimi delimo svoje življenje. Obsegale so 10 časov. Najprej smo meditirali v naravi, jo opazovali in okušali, kar nam Gospod daje preko nje. Naslednji čas smo dojemali pomen medčloveških odnosov, ki so zelo pomembni za naš odnos do Boga. Jalics, avtor kontemplativnih duhovnih vaj, pravi: »Dokler zapostavljam le enega človeka, zapostavljam tudi Boga.« Tretji čas nas vodi, da usmerjenost vase spremenimo v usmerjenost v Boga. Gre za izročitev – biti preprosto tukaj za Boga in ne iščemo v meditaciji osebnega zadovoljstva. Četrti čas nas je povedel v izpraznitev srca vsega, kar nas napolnjuje, da bi mogel Bog vstopiti in zapolniti ta prazen prostor. Peti čas smo poskušali predreti lupino, ki zakriva naše najgloblje bistvo – Boga v naši notranjosti. Ko bo izginilo vse temno, bomo sprejeti v večno ljubezen. Tako izžarevamo to, kar smo, in to se dotakne drugega od znotraj v kontemplaciji. Šesti čas nas je vodil v pripravljenost za trpljenje, ki odrešuje. Vse, kar je v nas neodrešenega, moramo pretrpeti. Odrešeno je le to, kar je pretrpeto v ljubezni.
Sedmi čas nas je še bolj naravnal na Boga. Peter je mogel hoditi po vodi, dokler je bil naravnan na Jezusa. V kontemplaciji se usmerimo k Bogu in ohranjamo trden stik z njim. Tudi mladike ne morejo roditi grozdja, če nimajo trdnega stika s trto, od katere prenašajo sok na grozdje. Bog je ta, ki dela vse v nas. Osmi čas nas je pripravljal na odpuščanje. Največja ovira na poti k Bogu je nesposobnost odpuščanja. Iz srca odpuščeno je šele takrat, ko se bes, sovraštvo in bolečina do goljufa spremenita v spravljeno ljubezen. Deveti čas nas je želel tako zbližati z Jezusom, da se potopi v naše srce in tam ostane vedno navzoč. Deseti čas nas je usmerjal v vsakdanje življenje, kjer z drugimi gradimo svet. Še naprej bomo ostali v stiku s svojim središčem, kjer v globini biva Bog. Ta izkušnja kontemplativnih duhovnih vaj nas bo spremljala skozi življenje, saj smo odkrili neizčrpni vir moči, ki nas bo napajala in delovala skozi nas v vseh naših odnosih. Duhovne vaje je vodil p. France in skupaj z nami odkrival globine Božje navzočnosti. Vseh devet se nas je zbralo pri Jožetu in Lidiji v Radencih, kjer smo preživeli lep popoldan ob pogledu nazaj na prehojeno pot, ob dobri hrani in zahvalni maši.
Jože Čonč
