Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. Jn 20.6-10
Velika noč je največji krščanski praznik, vendar ga praznujejo tudi nekatere druge veroizpovedi. Ni velike noči brez pirhov. Ta navada izvira že iz davnih časov, ko so mnoge kulture verjele v kozmično jajce. Prve naprednejše civilizacije, kot so Rimljani, Perzijci, Grki, Egipčani, Kitajci in Indijci, so že davno nazaj barvale in okraševale jajca, vsi pa so vsak na svoj način govorili o kozmičnem jajcu. Kitajci so bili na primer prepričani, da jajce s svojo notranjostjo simbolizira kaos, v notranjosti jajca pa naj bi se razvijalo mitološko bitje Pangu, ki je s svojim rojstvom začelo razvijati nov svet in novo življenje. To je vsebina današnjega praznika: Jezusovo vstajenje je začetek nečesa novega; Jezus je vstal od mrtvih, tudi nas čaka vstajenje in večno življenje. Zato s svojim življenjem pričujmo: Jezus je vstal! Aleluja!
Evangelij nam opisuje velikonočno jutro. Magdalena gre h grobu, da bi mazilila Jezusa, a najde prazen grob. To sporoči Petru in Janezu, ki tečeta h grobu in najdeta le povoje, Jezusa pa nikjer. Zanimivo je dejstvo, da se Jezus ni najprej prikazal učencem, ampak ženam, ki jih je takratna družba imela za nezanesljive priče. Vstajenjski dogodek in vrednost življenja lažje razumejo ubogi in preprosti. Ti se zavedajo, da je življenje velika skrivnost, zakrita pred razumniki tega sveta. Zato v preprostosti srca oznanjajmo radostno novico, da je Jezus res vstal, in to je razlog, da se veselimo in imamo drug drugega radi. Naj v naših srcih odmeva vesela aleluja. (jč)
VELIKA SOBOTA je dan Jezusovega počitka v grobu. Zgodaj zjutraj je blagoslov ognja, katerega ponesemo na svoje domove. V cerkvi pripravimo Božji grob in ob njem ves dan molimo. Ta dan je blagoslov velikonočnih jedil, ki nas spominjajo na smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Višek velike sobote je Vigilija - bdenje, to je pričakovanje Jezusovega vstajenja, zmaga nad smrtjo in grehom.
Blagoslovi jedil bodo po razporedu. Velikonočna vigilija se začne ob 19.30.
VELIKI ČETRTEK je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo s svojimi učenci, med katero je postavil zakrament svete evharistije in duhovništva. Pri zadnji večerji je svojim prijateljem apostolom umil noge in jim s tem dejanjem pokazal, da so njegovi učenci tedaj, ko se v dejavni ljubezni sklonijo drug k drugemu.
Maša zadnje večerje bo pri nas ob 18.30. Po maši bo nekaj časa češčenje Jezusa v sv. Rešnjem Telesu.
VELIKI PETEK je spomin Jezusovega trpljenja in smrti. Bogoslužje velikega petka ima tri dele: opravilo Božje besede, katerega glavni del je poročilo o Jezusovem trpljenju, sledi deset slovesnih prošenj za vse potrebe. Drugi del odkrivanje križa in njegovo češčenje. Verniki prihajajo do križa in ga počastijo s poklekom ali poljubom, kar je izraz hvaležnosti za milost odrešenja, ki nam je bila dana po svetem križu. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše. Ta dan je strogi post.
Ob 15 uri se zberemo h križevemu potu, obredi velikega petka se bodo pričeli ob 18.30.
Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Mt 21,6-9
Danes se spominjamo Jezusovega slavnega vhoda v Jeruzalem – ponižno na osličku, a z veliko ljubeznijo v srcu. Jezus je prišel v Jeruzalem jahajoč na osličku – skromnem, a simbolično močno napolnjenem živalskem bitju, ki je predstavljalo preprostega in mirnega kralja. Ljudje so ga pozdravili s palmovimi vejami (znamenje zmage in veselja) in klicali: »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, kralj Izraelov!«
Tudi v vsebini današnje cvetne nedelje vidimo neke vrste paradoks. Na eni strani Jezusov vhod v Jeruzalem, Jezusov pasijon, trpljenje, na drugi strani pa govorimo o ljubezni. Današnja cvetna nedelja združuje eno in drugo. Jezus stopi na pot trpljenja iz ljubezni do nas, za vsakega izmed nas. S trpljenjem, s križem nas odrešuje. Po domače bi rekli: gre na križ, ker nas ima rad in ker nam želi razodeti Božjo ljubezen do nas. Če pogledamo na naše življenje s pravega zornega kota, hitro opazimo, da gre tudi v našem življenju za prepletanje ljubezni in trpljenja. Jezus nam na današnjo nedeljo kaže pot ljubezni. Kajti, če človek živi in dela iz ljubezni, potem je celo trpljenje lažje. Naj tudi naša srca postanejo pripravljena pot, po kateri Gospod prihaja – s hvaležnostjo, vero in mirom.