V nedeljo, 14. aprila 2013 je v naši cerkvi prejelo zakrament svete birme 5 birmancev. Slovesno mašo je vodil kanonik g. Jože Goličnik, ki je podelil zakrament birme. Zbrali smo nekaj vtisov.
MAJDA REBERNIK: Birma! Da, tudi v naši družini imamo letos birmanko. To je naš sonček – Anadeja. Priprave je, tako kot vsi ostali, vzela zelo resno, poglobljeno. Mi pa, širša družina, že ugibamo – le koga si bo izbrala za botra – botro? Veliko vprašanj – odgovora pa ni vse do deset dni pred birmo, ko me, svojo babico, preseneti z vprašanjem: »Babi, bi hotela biti moja botrca?« In jaz: »Anadeja, to je zelo resno! Se ne šališ?« Odločen NE me je postavil na trdna tla. To neizmerno zaupanje me je osrečilo. Sprejela sem. Vem, da bo Gospod z menoj, da bom lahko to poslanstvo uresničevala kot On želi.
Slovesnost sv. birme v nedeljo, 14. aprila 2013, je bil dan, ki ga je dal Gospod. Hvala p. Jožetu, birmovalcu g. kanoniku Jožetu Goličniku ter vsem sodelujočim za lepo in doživeto slovesnost.
P. JOŽE POLJANŠEK: Ta skupinica birmancev je slovela po mirnosti in sodelovanju že v času, ko jih je poučevala Marija Bošak. Takšni so bili tudi v času priprave na birmo. Ponosen sem nanje tudi zaradi sodelovanja pri nedeljski maši (ministriranje, branje), pri oratoriju ... Birme so se iskreno veselili in gotovo je to zanje eden od mejnikov v njihovem življenju. Naj jih Sv. Duh še naprej navdihuje, da bodo vse to, kar je bilo o njih povedano pri slovesnosti, s pridom uporabili v nadaljnjem življenju.
ANADEJA BAJZEK: Komaj sem pričakovala dan, na katerega bomo prejeli zakrament sv. birme, saj so že priprave same bile zabavne in pestre. Vesela sem bila, ker nas je na tisti dan pričakalo sonce, ki sem si ga zelo želela. Maša je bila sproščena in zanimiva. Zelo mi je bilo všeč, da so starši napisali nekaj besed o nas, kar je dalo slovesnosti osebno noto.
JAKOB ULES: Všeč so mi bila darila. Pri spraševanju sem čudežno znal. Ni mi bila pa všeč dolga maša in ko smo birmanci peli. Rad pa sem spremljal igranje in petje GALJEV.
ZALA REICH: Všeč mi je bilo naše petje in predstavitev dobrih lastnosti posameznih birmancev. Razveselilo me je tudi pecivo po maši. Ni mi bila všeč predolga pridiga.
RAHELA HORVAT TOŠ: Všeč mi je bilo vzdušje v cerkvi in naše petje. Všeč so mi bili šopki, ki smo si jih morali pripeti. Všeč mi je bilo tudi, da so nas opisali starši, botra ...
SARA KOVAČEVIČ: "Zahvaljujem se ti p. Jože, da si nas tako dobro pripravil na zakrament sv. birme. Meni je bila sv. birma zelo všeč. Najbolj mi je bilo všeč, da smo lahko peli. Za vse to še enkrat hvala in res sem vesela da sem lahko sprejela Sv. Duha, ki mi bo pomagal v življenju."
IGOR KOVAČEVIČ: "Biti boter, je kakor palica ob mladi bilki. Navzgor po njej, v nebo! V cvet in sad, močno dišeč.“
Naša Neža pa je seveda bila radovedna in spraševala kaj piševa, zato sva jo vprašala kdo ali kaj pomeni biti boter pa je dejala: " Biti boter pomeni biti pri Jezusu, zato so patri Jože, France... imeli lepa oblačila in fotografija je izpadla lepa."