Sv. Magdalena ter magdalenčani in magdalenčanke
Tudi letos smo se na magdalensko (in Krištofovo) nedeljo zbrali v molitvi in proslavi naše zavetnice. Žegnanje ali dan, ko se posebej spomnimo zavetnice naše cerkve, je vedno bil je praznik za župljane. Pridne sodelavke in sodelavci g. župnika so tudi tokrat lepo pripravili vse potrebno, da bi bilo bogoslužje in druženje čim lepše. Tako je tudi bilo.
Posebej pa smo se razveselili priznanj, ki jih je p. Ivan v imenu nadškofa msgr. Alojzija Cvikla izročil dvema gospema. Gospe Jožice Vrhovski se je spomnil ob njenem petindvajsetletnem delovanju z najrevnejšimi. Jezus pravi: »Kadar daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica« (Mt 6,3) in dodaja: »…Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil« (Mt 6,4). Tokrat je njen trud videl g. nadškof. Ker pa ji ne more povrniti vsega, kar je ga. Jožica naredila v četrt stoletja in še naprej neutrudno dela, kot ji bo nekoč povrnil nebeški Oče, je izrazil svojo naklonjenost tovrstnim priznanjem.
Podobno se je zahvalil tudi katehistinji Majdi Rebernik, ki že petnajst let skrbi predvsem za najmlajše veroučence. Torej za katehetsko delo. Tukaj pa se ne morem zadržati oz. moram dodati, da se je potrebno Majdi zahvaliti za marsikaj. Majda je žena, ki bo dala svojo »roko pomoči« pri vsakem delu, za katerega jo zaprosijo: članica ŽPS že vrsto let, na sploh pastoralna sodelavka, velikokrat krasilka, ob Oratoriju in še kdaj tudi kuharica, pevka in organizatorka petja, ko ni zbora ali katere druge pevske skupine, in še bi se dalo naštevati. Da, Majda, hvala za vse.
Na dan državnosti, 25. junija, smo se župljani naše župnije odpravili na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Ker je bil avtobus hitro poln, smo naročili še kombi. Ob 7. uri smo se odpeljali z avtobusne postaje pri Tušu na Ljubljanski ulici proti Gorenjski. Tokrat nas je prvič spremljal novi župnik p. Ivan Hočevar. Po pozdravu in predstavitvi dobro pripravljenega načrta romanja smo se priporočili Gospodu in Božji materi, da nas spremljata na našem romanju. Molili smo rožni venec in prebrali odlomke iz Svetega pisma. Po postanku za kavico so prisluhnili sestavku, ki sem ga pripravil na temo dneva državnosti, nato smo zapeli državno himno in molili za domovino. Nato sem povedal nekaj o zgodovini romarske poti Brezje in čudežih, ki so se tam zgodili. Navzoči smo bili pri zahvalni maši ob 25-letnici samostojnosti Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. »Zahvalimo se Mariji za vse milosti, ki smo jih prejeli kot narod in ki jih bomo še prejemali,« je po pozdravu zbranim romarjem dejal p. dr. Robert Bahčič, rektor brezjanskega svetišča. »Mariji Pomagaj smo se v varstvo izročili že ob osamosvojitvi in se ji izročamo vsako leto.« Škof Jamnik je v svoji pridigi poudaril pomen sprave in odpuščanja za naš narod, spregovoril pa je tudi o nadškofu Šuštarju: »Kot tajnik nadškofa msgr. dr. Alojzija Šuštarja sem imel to srečo in milost, da sem lahko od blizu spremljal vsa dogajanja glede osamosvojitve Slovenije. Moje misli o teh časih in o nadškofu Šuštarju so torej sad osebnih pogovorov z njim. Nadškof je bil ena ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve, saj je vedno znova poudarjal, kako potrebujemo modrost, zrelost in pogum.« Po škofovem blagoslovu ob zaključku svete maše je sledila predstavitev knjige z naslovom »Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije« avtorja Jerneja Vrtovca.
Na deževno nedeljo, 5. junija 2016, je župnijska karitas Sv. Magdalene organizirala tradicionalno srečanje starejših. Najprej smo se zbrali pri sveti maši, ki jo je daroval p. Ivan ob somaševanju p. Franceta, in se priporočili Bogu. Starejši in bolni so lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Bogoslužje je obogatil župnijski zbor z lepim petjem. Srečanje smo nadaljevali v župnijski dvorani, kjer je bila pripravljena bogata pogostitev. Zahvaljujemo se pridnim gospodinjam, ki so napekle okusno pecivo. Po okrepčilu smo se sproščeno nasmejali ob šalah, ki jih tudi starejši vedo veliko in jih radi pripovedujejo. Nekaj je bilo tudi anekdot. P. Ivan je prinesel harmoniko in iz dvorane se je razlegalo veselo prepevanje domačih in cerkvenih pesmi.
Razšli smo se v želji, da se ob priložnosti spet srečamo.
Lijana Lepej