Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.«
Lk 2,33-35
Ta svetopisemski odlomek razkriva globoko skrivnost Kristusovega poslanstva in Marijine poti vere. Simeonove besede nakazujejo, da Jezus ne bo le prinašal tolažbe in odrešenja, temveč bo tudi preizkušnja za mnoge. Njegova navzočnost bo razkrivala resnične namene src – nekateri ga bodo sprejeli, drugi zavrnili.
Mariji je napovedana bolečina, ki bo dosegla vrhunec pod križem, ko bo kot mati trpela z Jezusom. Toda prav ta bolečina bo del božjega načrta odrešenja. Meč, ki bo presunil njeno dušo, simbolizira globoko povezanost z Jezusovim trpljenjem, a hkrati tudi njeno vlogo v zgodbi odrešenja.
To sporočilo nas spodbuja k premisleku: kakšen je naš odgovor glede Jezusa? Ali ga sprejmemo kot tistega, ki prinaša resnico in življenje, ali se mu upiramo? Jezus nas vedno vabi k notranji preobrazbi, k padcu starega in vstajenju novega človeka v nas. Njegova navzočnost v našem življenju razodeva naše najgloblje misli in usmerja našo pot k resnični veri in odrešenju. Marija nam s svojo zvestobo in zaupanjem kaže pot – tudi v bolečini, tudi v preizkušnjah – saj je končno upanje vedno v Božji ljubezni in odrešenju.
J.Č.
Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Jn 2,3-5
Jezus in njegovi učenci so bili na svatbi v Kani Galilejski. Ker je zmanjkalo vina, njegova mati upa, da bo Jezus lahko kaj ukrenil, zato mu pove, da so ženin in starešine v neprijetnem položaju. Pravzaprav je Jezusov odgovor, da še njegova ura ni prišla, presenečenje. Mati je občutljiva na vsako stisko, Jezus pa ji je hotel povedati, da se vse mora zgoditi ob pravem času, ob najugodnejših razmerah, ko Bog opazi, da je v ozadju dovolj vere in zaupanja. Zato moramo biti zelo pozorni na način, kako molimo in prosimo Boga za pomoč.
Jezus torej na Marijino priprošnjo vstopa v naše vsakdanje življenje, v naše vsakdanje tegobe. In bolj ko se nam zdi stiska s pomanjkanjem vina v Kani banalna stvar, večjo vrednost dobiva Jezusovo zanimanje za stisko človeka. Ne izpusti nikogar, ne pušča na cedilu, iz sočutja do ljudi posega v dogajanje. Čudež v Kani nas torej ne spomni samo na to, da je Jezus zares Odrešenik in da verujemo vanj, ampak tudi na to, da če Jezusa postavimo v središče svojega življenja, nas bodo čudeži zagotovo spremljali.
Jože Č.
Janez pa je vsem odgovóril: "Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem." Lk 3,16
Janez Krstnik je napovedal Jezusov prihod. Janezov krst je bil oblivanje z vodo in zunanje znamenje, da kandidat želi spremeniti svoje življenje. Reka Jordan nima čudežne moči, da bi človeka notranje spremenila. To lahko naredi samo krst s Svetim Duhom, kajti samo Bog je sposoben narediti novega človeka. Mi smo prejeli krst v Svetem Duhu in smo postali novi ljudje. Tudi nad nami je nebeški Oče izrekel stavek, ki je sposoben narediti čudež: »Ti si moj ljubljeni sin/hči, nad teboj imam veselje!«
Kakor se življenje začenja z rojstvom na ta svet, se s krstom začne življenje v oni svet. Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti, se mu približati, kar naredi s svetim krstom. Sveti krst je torej prvi Jezusov dotik, je prvi zemeljski dotik Boga. Krst je tako vir in začetek vseh milosti. Brez krsta ne moremo prejeti drugih zakramentov, drugih milosti in blagoslovov. Da pa bi bil otrok resnično krščen v imenu Jezusa Kristusa in da bi v tem njem tudi rastel, je potrebna vera, ki je prvi pogoj zakramenta svetega krsta: »Krst je zakrament vere« Vera ni nekaj, kar bi si človek pridobil z učenjem ali bogastvom. Vera je dar. Noben človek ga ne morem dati nikomur. Daje ga Bog.
Jože Č.