PONEDELJEK, TOREK IN SREDA ob 9.00; ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA 0B 18.30.

   »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«  

Lk 12,32-34

   Govor “Ne boj se, mala čreda” nas opomni, da je Božje kraljestvo dar, ne nagrada, ki bi si jo morali zaslužiti s strahom in tesnobo. Kraljestvo ni stvar prihodnosti nekje daleč, temveč je resničnost, ki se začne že zdaj, ko se srce odpre Bogu. Ko Jezus govori o prodaji premoženja in dajanju vbogajme, ne gre zgolj za odpoved materialnim stvarem, ampak za osvoboditev srca od navezanosti na minljivo. Denar, status in lastnina starajo, se kvarijo in nas lahko ujamejo v občutek pomanjkanja. Nebeški zaklad – ljubezen, usmiljenje, pravičnost – pa ostaja neuničljiv. Zaključna misel, “Kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce”, je preizkusna točka: pokaže nam, kam je resnično usmerjeno naše življenje. Če je naš zaklad v ljubezni in Božji bližini, potem bo tudi srce tam – mirno, varno in polno.

   Jezus nas z besedami: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane … » vabi k življenju v pripravljenosti. Opasana ledja pomenijo, da smo pripravljeni služiti in hoditi po poti, ki nam jo pokaže Gospod. Prižgane svetilke so naša vera, ki sveti tudi v temi, in ljubezen, ki nikoli ne ugasne. Jezus nas spodbuja, naj ne čakamo brezbrižno, ampak z budnim srcem in odprtimi rokami – da bi, ko bo potrkal, lahko takoj odprli. Blagor tistim, ki Gospoda pričakajo budni: ne zato, ker so brez napak, ampak ker so ostali zvesti in pozorni na Njegovo navzočnost tukaj in zdaj.   (jč)

  »Kar si namreč kdo pridobi s trudom, z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to: Tudi to je nečimrnost in velika nadloga. Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se muči pod soncem? Da, vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je žalost, še ponoči njegovo srce ne počiva: tudi to je nečimrnost.« 

Prd 2,21-23

   Današnja Božja beseda nam spregovori o skrbeh tega sveta. Bog je tisti, ki skrbi za nas. Pridigar nam spregovori o nečimrnosti, ki ji ljudje tako zlahka podležemo. Kaj je nečimrnost? Je sinonim za domišljavost, ponos in aroganco. Nečimrn človek precenjuje lastne sposobnosti, lastnosti in znanje ter posledično razvija pretirano lastno podobo. Morda smo tudi sami opazili, da smo večkrat prevzetni, se povzdigujemo nad druge in smo arogantni. Takšna drža nima mesta v krščanstvu, saj nam je Jezus sal zgled ponižnosti in nas uči, da smo veliki takrat, ko nosimo v srcu ljubezen do drugih in smo pripravljeni streči pomoči potrebnim.

   V evangeliju srečamo dogodek, ko je nekdo želel, da razsodi med bratoma glede dediščine. Jezus ne želi početi tega, zato reče: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.« Pohlep ni zgolj želja po več – je slepa pega srca, ki vedno misli, da še nima dovolj. Jezusove besede nas pretresejo v jedro: življenje se ne meri v številkah, v stanju na računu ali v dolžini seznama stvari, ki jih imamo. Meri se v odprtosti za druge, v hvaležnosti za vsakdanji kruh, v notranjem miru. Kdor kopiči brez mere, pogosto izgublja to, kar je res dragoceno – odnose, čas, smisel. Varujmo srce, da ne zdrsne v iluzijo, da nas bo več stvari naredilo bolj žive. Resnično bogastvo je življenje samo – in to je dar.    (jč)